Danes praznujemo dan Primoža Trubarja
Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Pobudo za državni praznik v spomin utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je leta 2008 dal lani preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor.
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici spomnil, da je Trubar s svojim delom, zlasti s svojimi tiskanimi knjigami, pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika in narodove zavesti. "Naj bo današnji dan spomin na Primoža Trubarja, morda pa tudi dan za razmislek o tem, kako z lepo besedo nekomu polepšati trenutek," je še zapisal v voščilu prebivalkam in prebivalcem Slovenije.
V državnem zboru bo ob današnjem prazniku kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali dijaki Prve gimnazije Maribor in Parlamentarni pevski zbor Kvorum.
Na Trubarjevi domačiji na Rašici bo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) pripravilo literarni večer Dom v jeziku. Kot so zapisali, se bodo v imenu pisateljske misli srečali in predstavili dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj: dobitnica Jenkove nagrada Nataša Velikonja, kresnikov nagrajenec Roman Rozina, dobitnik nagrade novo mesto short 2022 Franci Novak, dobitnica večernice 2022 Maša Ogrizek, dobitnica Cankarjeve nagrade Mojca Kumerdej in prejemnik Rožančeve nagrade Uroš Zupan. Dogajanje bodo od 18. ure dalje neposredno predvajali na 3. programu Radia Slovenija - Programu Ars.
Literarnemu večeru bo sledilo odprtje likovne razstave Trubarjevi kraji, ki je posvečena 100. obletnici smrti Josipa Stritarja, prav tako rojenega v Velikih Laščah.
V Mariboru pa bosta Univerzitetna knjižnica in Zveza kulturnih društev tokratna Spominjanja posvetila počastitvi prazničnega dne in utrditvi zavedanja o delu in pomenu Trubarja za slovenski narod in za širši evropski prostor. Prireditev s pričetkom ob 17. uri, ki so jo naslovili Dan Primoža Trubarja 2023 - jezikovno načrtovanje in jezikovna politika, bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.