Elektronski odpadki so vir številnih kovin in mineralov
Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov družba Zeos opozarja o pravilnem ravnanju z njimi. Iz njih pridobivamo ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture, a jih premalo recikliramo. Hkrati je povpraševanje po teh t.i. kritičnih surovinah zelo veliko, dobavo pa ovirajo geopolitične napetosti in tveganja pri oskrbi.
Letno v državah EU27+4 (EU, Združeno kraljestvo, Švica, Islandija in Norveška) zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin. To je toliko, kot bi 20-tonski kontejnerji, če jih postavimo v vrsto, obkrožili Zemljo po ekvatorju, navaja v sporočilu za javnost organizacija WEEE forum, to je neprofitno združenje, ki zastopa 50 organizacij za razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO) z vsega sveta, katerega članica je tudi družba Zeos.
»Urbani rudnik« elektronskih odpadkov
Kritične surovine so nova nafta, evropski e-odpadki pa strateški vir, pravijo poznavalci. Pojavljajo se v številnih elektronskih napravah: baker v kablih in tiskanih vezjih in aluminij v ohišjih in okvirjih. Oba že uspešno recikliramo v večjem obsegu. Potem so tu še plemenite kovine v tiskanih vezjih in zaslonih. Male, a zelo dragocene količine paladija, neodima, disprozija, tantala, galija in drugih redkih zemelj se uporabljajo v izdelkih, kot so prenosni računalniki, zasloni na dotik, sušilniki za lase, električni vrtalniki in medicinske naprave. Ti elementi se reciklirajo v bistveno manjših količinah. Fotovoltaika vsebuje silicij, srebro in redke kovine; polnilne postaje za električna vozila, baterije in motorji pa močno temeljijo na bakru, magnetih in elementih redke zemlje ter aluminiju. Strežniki in podatkovni centri pa so polni aluminijastih ohišij, bakrenih žic in tiskanih vezij, bogatih s paladijem.
V letu 2022 smo v Evropi ustvarili 10,7 milijona ton e-odpadkov – to je približno 20 kg na osebo. Približno 54 odstotkov je bilo obdelanih v skladu z zakonodajo EU, medtem ko je 46 odstotkov končalo izven nadzorovanih sistemov- bodisi da so se pomešali z drugimi kovinskimi odpadki, izvoženi za ponovno uporabo veliko pa jih je končalo na odlagališčih ali v sežigalnicah. V teh odpadkih je bilo okoli milijona ton dragocenih materialov oziroma kar 29 različnih vrst.
Po predvidevanjih se bo količina teh odpadkov v naslednjih letih povečevala, zato bi morali razmišljati o okrepljenem recikliranju. Še bolj učinkovito pa je krožno gospodarstvo, kjer se osredotočamo zlasti na to, kako se izdelke oblikuje, zbira in reciklira. To hkrati pomeni manjši pritisk na okolje, manj nevarnih snovi in bolj zanesljiv vir kovin ter nova delovna mesta na področju popravil in ponovne uporabe.
Krožno gospodarstvo se začne doma, sporočajo iz WEEE Foruma. Vsak telefon, pozabljen v predalu, vsak pokvarjen aparat v garaži in vsak kabel, ki konča v smeteh, predstavlja izgubljeno vrednost in zamujeno priložnost, da kritične surovine ostanejo v kroženju. Z izbiro popravila, ponovne uporabe ali vračila stare elektronike prek sistemov zbiranja imajo potrošniki neposredno vlogo pri zagotavljanju oskrbe Evrope z bistvenimi materiali, zmanjševanju okoljskih škod zaradi rudarjenja in ustvarjanju novih zelenih delovnih mest. Na povezavi najdete kraje, kamor lahko odložite elektronsko opremo in gospodinjska aparate: https://www.zeos.si/zbirna-mesta/#iskanje-zemljevid