Prvič praznujemo nacionalni dan znanosti
V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe.
Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
Namen današnjega praznika je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča je dan znanosti tudi izraz hvaležnosti raziskovalkam in raziskovalcem, ki s svojim delom izboljšujejo naša življenja.
Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer. Priznanje ambasador znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak.
Zoisove nagrade za vrhunske dosežke pa so prejeli: Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.
Zoisova priznanja pa so prejeli Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Pri predsedniku vlade Robertu Golobu bo danes potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti.