Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi. Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika je pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavilo izzive, s katerimi se soočajo bolniki.
Med temi je pozno prepoznavanje napredovanja bolezni, ki ga sicer uspešno blažijo z drugimi pristopi, kot sta doziranje zdravil preko črpalke ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo. Prav tako nimajo vsi bolniki dostopa v centre za motnje gibanja niti do tedenske vodene telovadbe v svojem okolju. Redna vadba namreč izboljša motoriko, pa tudi krepi mišice in spodbuja možgane, kar zmanjša možnost padcev in izboljša kakovost življenja. Bolnikom nekatere vadbe bolj ustrezajo, med temi so namizni tenis, tai či, t.i. drumming (udarjanje s paličico po velikih žogah) pa tudi boks. Ravnokar začenjajo študijo o učinkovitosti tega športa, ki ga imenujejo kar "sinhroni ples", in je odličen trening za možgane, saj morajo vadeči paziti na stabilnost telesa, usklajevati gibe leve in desne roke, usmerjati pozornost, stopnjevati hitrost gibov in podobno.
Nevrolog in predsednik društva Trepetlika Zvezdan Pirtošek je povedal, da se potek bolezni lahko precej razlikuje od posameznika do posameznika, ampak vsem je skupno to, da bolezen povzroča težave z gibljivostjo, kot so tresavica, okornost, upočasnjenost, motnje hoje. Po mnenju Pirtovška pri tej bolezni pomembno vlogo igrata genetika in okolje.
Za izboljšanje počutja in prepoznavanje različnih faz te bolezni je na spletni strani društva na voljo vprašalnik v slovenščini za samooceno. Nadete ga na povezavi: https://www.mypdcare.eu/sl-si/home
Nevrologinja Maja Trošt, sicer vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana meni, da imamo učinkovita zdravila, ki lahko izboljšajo kakovost življenja bolnikov, zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni. Opozorila pa je, da za prvi pregled pri nevrologu čakajo približno šest mesecev.
Lidija Ocepek, medicinska sestra z nevrološke klinike, specializirana za parkinsonizem, je poudarila, da bolnik včasih težko razume bolezen. Zato je po njenih besedah zelo pomemben socialni vidik, medsebojno druženje in podpora svojcev, kar jim nudijo na štiridnevnih terapevtskih taborih na Debelem rtiču. Zelo pomembna je redna vadba, s katero bolniki izboljšajo ravnotežje, pastoralno kontrolo te vzravnalne reakcije, da zmanjšamo možnost padcev, je povedala fizioterapevtka Tina Štrumelj z nevrološke klinike.
Društvo Trepetlika v dneh okoli 11. aprila, svetovnega dneva Parkinsonove bolezni, v različnih krajih pripravlja vrsto aktivnosti za ozaveščanje o bolezni, podporo bolnikom in njihovim svojcem ter spodbujanje razumevanja v javnosti. Številni objekti, med drugim tudi Aljažev stolp na vrhu Triglava, bodo simbolično osvetljeni v modri barvi, ki predstavlja podporo osebam s Parkinsonovo boleznijo. Podrobnejši program najdete na povezavi: za-11-april
Predsednik društva Trepetlika prof. Zvezdan Pirtošek je bil nedavno imenovan za neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb, ki deluje v okviru Sveta OZN za človekove pravice. Kot neodvisni strokovnjak bo analiziral, ali so starejši izpostavljeni diskriminaciji, socialni izključenosti ali neenakopravni obravnavi, ter na to opozarjal mednarodno skupnost. Poseben poudarek je na boju proti diskriminaciji na podlagi starosti oziroma starizmu, kar je pogost razlog, da starejši ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic.