S hrano ravnajmo odgovorno

Čeprav je številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, to še vedno predstavlja nezanemarljiv ekonomski, okoljski in družbeni problem. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili.

 Kot je ob robu posveta Za hrano, za planet - zavrzimo manj, ki ga je organiziralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, povedala predstavnica ministrstva Tadeja Kvas Majer, je cilj, da se gibanju zmanjševanja izgub odpadne hrane pridruži čim več ljudi, organizacij in členov v verigi. Nekateri izračuni so pokazali, da štiričlanska družina na leto zavrže odpadne hrane v vrednosti med 500 in 600 evrov. "Predvsem moramo spremeniti odnos do hrane, malo več časa si je potrebno vzeti zanjo, čeprav vemo, da imamo delovnike takšne, kakršne imamo. Naučiti se moramo kuhati, zelo velik povzročitelj odpadne hrane je tudi izbirčnost mlajše generacije," je ocenila.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo prizadevanja za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane med drugim nadgrajujejo s pobudo Odpadkologija, ki spodbuja preproste, a učinkovite vsakodnevne odločitve za manj odpadne hrane, od premišljenih nakupov do pravilnega ločevanja. Več informacij na povezavi:  https://www.samo1planet.si/odpadkologija

Na ministrstvu v okviru projekta Life IP Care4Climate sistematično zbirajo podatke o nastajanju odpadne hrane. Ti kažejo, da odpadna hrana pomeni 24 odstotkov bioloških odpadkov, pri čemer ima pomemben delež še užitna hrana. Gospodinjstva v povprečju zavržejo okoli 2,2 kilograme hrane na teden oziroma 0,65 kilograma na posameznika, več kot tretjina pa je še vedno primerne za uživanje.

 V Zvezi potrošnikov Slovenije in Zvezi prijateljev mladine Slovenije svarijo: "Vsako zavrženo živilo pomeni nepotreben strošek za gospodinjstvo, kar ob približno 4,5-odstotni letni inflaciji cen hrane še toliko bolj boli."  Pomemben del težave ni le v prevelikih nakupih in slabem načrtovanju obrokov, ampak tudi v nepravilnem shranjevanju živil.  Veliko živil konča med odpadki prav zato, ker jih doma hranimo na napačnem mestu ali pri neustrezni temperaturi, kar še posebej velja za sadje in zelenjavo. Da bodo živila zdržala dlje velja upoštevati da:  ostanke obrokov, mlečne izdelke in živila za takojšnje uživanje hranimo na zgornjih in srednjih policah hladilnika; surovo meso, perutnina in ribe spadajo na spodnje police; sadje in zelenjava imata mesto v predalu hladilnika; kruh in pekovske izdelke lahko zamrznemo, če jih ne bomo porabili pravočasno, svetujejo pri zvezi potrošnikov.