S selitvami sta najbolj povezani Avstrija in BiH
Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. Priselitve so se zmanjšale za 7 odstotkov, med priseljenimi je skoraj 4.000 državljanov Slovenije in 26.900 tujih državljanov. Odselilo pa se je 4.900 slovenskih in 17.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leta 2024: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, vendar je med njimi veliko več tujih državljanov.
Največ slovenskih državljanov je priseljenih iz Avstrije in Nemčije, sledita Hrvaška in Švica. Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (30 % vseh), pogoste države prejšnjega prebivališča pa so še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Ukrajina. Zelo podobni so tudi podatki za odselitve: največ slovenskih državljanov se je odselilo v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško, največ tujih državljanov pa je odšlo v Bosno in Hercegovino, na Kosovo in v Srbijo.
Lani je 2.015 ljudi prejelo slovensko državljanstvo. To možnost posameznik dobi ob rojstvu ali z naturalizacijo, če predpisano časovno obdobje neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji. Mogoča je tudi izredna naturalizacija, kadar za to obstajajo utemeljeni znanstveni, gospodarski, kulturni, nacionalni ali podobni razlogi. Za odpust iz državljanstva je zaprosilo 49 oseb (ker so pridobili tuje državljanstvo).