Vročina vpliva tudi na razpoloženje in miselne sposobnosti
Med vročinskim valom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje pitje dovolj tekočine, uživanje lahke hrane in ustrezno zračenje prostorov ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Priporočljivo je prostore hladiti s klimatskimi napravami, vendar razlika med zunanjo in med notranjo temperaturo ne sme biti prevelika, Če te možnosti nimamo, se je dobro vsaj za kako uro umakniti v večje trgovske centre, knjižnice ali hlajene telovadnice. Vendar pa gibanje na prostem ni priporočljivo med 10. in 18. uro.
Zaradi toplotne obremenitve smo bolj utrujeni, slabše razpoloženi in lahko imamo motne spanja, v hujših primerih pa obstaja celo tveganje za izsušitev oziroma dehidracijo, toploten udar in toplotno kap, opozarja predstojnica centra za zdravstveno ekologijo NIJZ Nina Pirnat. Vročino še težje prenašajo starejši in ljudje z določenimi kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic in sladkorna bolezen, pa tudi tisti z višjo telesno maso in posamezniki, ki jemljejo zdravila za težave z duševnim zdravjem.
Klinična psihologinja z nevrološke klinike na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Ana Ožura Brečko pa je poudarila, da vročina vpliva na naše miselne sposobnosti. Denimo, spremeni lahko delovanje možganov. »Ob visokih temperaturah se telo začne pregrevati in izgubljati tekočine, zmanjša se pretok krvi v možgane, ker se telo hladi s preusmerjanjem krvi proti koži. Ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, pa morajo možgani del svojih virov preusmeriti v uravnavanje telesne temperature, denimo širjenje žil in potenje.« Upoštevati velja, da vročina lahko vpliva na koncentracijo in spomin, poleg tega se upočasni reakcijski čas. »Ljudje tovrstne posledice pogosto opišejo kot možgansko meglo,« je navedla psihologinja. Spremeni se nam razpoloženje, postanemo bolj tesnobni, razdražljivi, upade nam motivacija. Regulacija temperature je slabša pri bolnikih z demenco in pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, je poudarila. Pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi se lahko poslabšajo tudi težave z utrujenostjo, omotico in kognitivne motnje. Poleg tega vročina vpliva na spanje, ki postane manj kakovostno, bolj rahlo in krajše, kar znova vpliva na sposobnost.
V vročih dneh zdravniki še posebej priporočajo svojcem, pa tudi sosedom in prijateljem starejših ljudi, da jih pogosteje kličejo po telefonu oziroma obiskujejo ter preverjajo ali so njihova stanovanja dovolj prezračena in ali imajo na voljo dovolj živil. Predvsem pa jih morajo večkrat spomniti, naj pijejo vodo, saj je občutek za žejo pri starejših pogosto moten. Če pride do so slabosti, bruhanja, omotičnosti, še posebej pa, če se pojavijo težave z dihanjem, močno znojenje ter hiter in šibek pulz lahko posumimo na vročinski udar. Takrat človeka umaknemo na hladno, spije naj večjo količino tekočine, hladimo ga z mokrimi brisačami ter poiščimo zdravniška pomoč.