Obeležitev prvega mednarodnega dneva jam in krasa
V Sloveniji bo med 10. in 13. septembrom potekalo več dogodkov ob obeležitvi prvega Unescovega mednarodnega dne jam in krasa.
Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica voda, s katerimi se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Naš Kras je dal ime za to svojevrstno pokrajino na karbonatnih kamninah tudi v tuje jezike. Jame in kras predstavljajo izjemno naravno in kulturno dediščino. A še vedno velik del kraškega sveta ostaja slabo poznan in ranljiv, opozarjajo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Razveseljivo je, da je Unesco razglasil 13. september za mednarodni dan jam in krasa, še bolj pa, da bo prvo praznovanje potekalo pri nas.
Slovenija je domovina Klasičnega krasa, ima pomembno vlogo v svetovnem krasoslovju, speleologiji in varovanju kraške dediščine in veliko zaslug za uvedbo mednarodnega dne jam in krasa. Unesco ga je razglasil na pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS) za kar si je zelo prizadevala znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa in nekdanja predsednica zveze izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna. »Mednarodni dan je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje. Želim si, da bi ljudje kras najprej opazili, se ga zavedali, potem razumeli in ga zato tudi bolje varovali,« je poudarila ob predstavitvi programa praznovanja. Kot je dejal znanstveni svetnik inštituta prof. dr. Franci Gabrovšek, je od kraške vode odvisna več kot milijarda ljudi, kraški sistemi pa so pomembni tudi za biotsko raznovrstnost ter razumevanje podnebnih sprememb in zgodovine Zemlje. Ker so posebej občutljivi za onesnaženje in druge človekove vplive, sta njihovo raziskovanje in spremljanje ključna za učinkovito varovanje. Pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja krasa potrjujejo izkušnje Škocjanskih jam, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in predstavljajo enega najpomembnejših primerov kraške dediščine v svetovnem merilu. Predstojnica inštituta izr. prof. dr. Nataša Ravbar pa je poudarila, da je razglasitev mednarodnega dneva dodatno potrjuje posebno mesto Klasičnega krasa, Postojne in slovenskega krasoslovja v svetovnem prostoru.
Med 10. in 13. septembrom bo potekalo več dogodkov za večjo prepoznavnost, razumevanje in varovanje kraških okolij ter za povezovanje znanosti, politike in družbe pri njihovem ohranjanju. Med drugim bo Postojna gostila mednarodno znanstveno konference »Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa«. Osrednja slovesnost pa bo v soboto potekala v Postojnski jami.
Več o obeležitvi mednarodnega dneva jam in krasa ter o krasoslovju preberite na povezavi:
Jame in kras predstavljajo enega najpomembnejših naravnih sistemov na Zemlji. Kras pokriva več kot 20 odstotkov kopnega in zagotavlja pitno vodo skoraj petini svetovnega prebivalstva. Kraški vodonosniki so ključni za oskrbo z vodo, blažijo posledice suš in poplav ter predstavljajo eno ključnih naravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam. Jame po vsem svetu gostijo izjemno podzemno biotsko raznovrstnost. So tudi izjemni naravni arhivi, ki hranijo zapise o podnebnih spremembah, razvoju pokrajin in zgodovini človeštva, stare več milijonov let. Prav zato je Unesco razglasil 13. september za mednarodni dan jam in krasa.