Sredi maja je po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekal dogodek Največji odmor za kavo, ki so ga pripravile organizacije pravične trgovine. Želeli so opozoriti na okoljske težave, s katerimi se spoprijemajo proizvajalci kave. Temperature na tistih območjih se zvišujejo, zato je rodnost kavnih dreves precej manjša, veliko bolj jih napadajo tudi škodljivci. Zato morajo izvajati dodatne ukrepe za zatiranje škodljivcev, kar pa je na ekoloških plantažah (teh je največ med pridelovalci, ki imajo certifikat fair trade – pravične trgovine) precej težka naloga.

Obiskali smo hrvaško Zagorje

V soboto, 21. maja, se je avtobus bralcev Vzajemnosti odpeljal proti hrvaškemu Zagorju. V Kumrovcu smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej je na ogled tudi darilo, ki ga je ameriški predsednik Nixon prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune. Potem smo se zapeljali do Term Jezerščica in se sprehodili skozi »labirint občutkov« na vrtu perunik. V Hižakovcu smo obiskali rojstno hišo legendarnega zagorskega kmeta Matije Gubca, v Gornji Stubici pa lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora.

Zveza društev upokojencev Slovenije je bila na začetku maja gostiteljica letnega srečanja evropske organizacije starejših EURAG. Predstavniki iz različnih držav so razpravljali zlasti o učinkovitosti in vplivu organizacij starejših v družbi. Če ustvarimo take življenjske razmere, da se bodo ljudje lahko mirno in lepo starali, če zagotovimo, da se počutijo spoštovane in niso spregledani, so srečni, saj vedo, da ima vse, kar delajo, neko vrednost, pravi Dirk Jarré, predsednik EURAG-a. Zato podpira idejo, da bi v 15 do 20 letih izginila meja, v kateri bo določena fiksna starostna meja, ko se je treba upokojiti. Komaj sva se pozdravila in si stisnila roki, in še preden sem lahko zastavila prvo vprašanje, je rekel: »Vaš minister za zunanje zadeve me je popolnoma prevzel. Karl Erjavec je naredil name močan vtis! Kajti minister za zunanje zadeve običajno nima opraviti z zadevami civilne družbe.«

Ali veste, da na svetu vsako sekundo uporabimo milijon plastičnih vrečk? Vsak Slovenec v povprečju porabi  120 vrečk na leto. In če bi postavili vse vrečke, ki jih izdelamo v enem letu, eno zraven druge, bi sedemkrat krat obkrožili svet. Ob tem pa je najbolj zaskrbljujoče, da začne plastika razpadati šele po 500 letih. Kar pomeni, da od dneva, ko so jih začeli izdelovati, pa do danes ni razpadla še nobena …

To so žal še kako resnična dejstva, na katera že nekaj let opozarja Društvo Ekologi brez meja. Že leta se trudijo osveščati javnost o nepotrebnem onesnaževanju okolja s plastiko in predlagajo uporabo večnamenskih pralnih vrečk. Na srečo pa naj bi  direktivi Evropskega parlamenta, ki jo je sprejel aprila lani, in zahteva zmanjšanje ali celo prepoved uporabe plastičnih vrečk, kmalu sledila tudi Slovenija. Med prvimi ukrepi naj bi bila splošna  prepoved podarjanja brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah. 

 Na Festivalu zdravja, ki bo v nedeljo, 5. junija 2016, med 9. in 17. uro v ljubljanskih Križankah bodo obiskovalce še posebej osveščali o moških rakih. Sodeč po statistiki namreč vsakega drugega moškega v življenju čaka boj z eno najtežjih bolezni sodobnega časa. Zato je prav, da se tako ženske kot moški naučimo prepoznati simptome in vemo, kako ukrepati še pravi čas. 

 Moški bodo lahko v  izobraževalnem kvizu preverili, ali so »pravi moški«, vsi obiskovalci pa, kako dobro poznajo  to problematiko. Predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije, kjer so si zamislili akcijo s  sloganom Pravi moški skrbi zase (podrobneje na: www.izogniseraku.si), bodo odgovarjali na vprašanja, povezana s presejalnimi testi ter svetovali, kaj lahko ukrenete, da zmanjšate dejavnike tveganja za nastanek bolezni. Svoje izkušnje z rakom bodo z obiskovalci delili nekateri ambasadorji akcije Pravi moški, med njimi glasbenik Aleksander Mežek, radijski voditelj Janez Dolinar,  igralka Ana Dolinar Horvat ter prostovoljca pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije Grega Pirc in Marjan Doler.

 Nenadno hitro bitje srca v neenakomernem ritmu ali ko srce nenadoma dobesedno ponori, je utemeljen vzrok za obisk osebnega zdravnika, saj obstaja velika verjetnost, da gre za atrijsko fibrilacijo. Če je ne zdravimo, namreč kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. Tveganje je višje pri starejših bolnikih, po 65. in še bolj po 75. letu. Nekoliko bolj kot moški so ogrožene ženske.

Motnja srčnega ritma (ko je frekvenca srčnega utripa povišana) izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih, zato jo imenujejo tudi preddvorno migetanje. Ker se ne krčita pravilno, v njiju zastaja kri, zaradi tega pa lahko nastanejo strdki. Ti se lahko odtrgajo in s krvjo zaidejo v možgane ter povzročijo možgansko kap ali pa se znajdejo v nogi, roki ali kjer koli v telesu in povzročijo embolijo.

Ste že bili v Županovi jami, najlepši turistično urejeni jami na Dolenjskem krasu? Nahaja se sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Prvi turisti jo jo občudovali že pred devetdesetimi leti, kmalu po tem, ko jo je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine Št. Jurij.

Po njem se ta 360 metrov dolga  in 77 metrov globoka jama tudi imenuje, čeprav je nekaj časa veljala za Taborsko jamo.  Bogata je z različnimi podzemeljskimi kraškimi pojavi. Med drugim so zanimivi skoraj snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, pa mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani, Spomenik neznanemu junaku ... Posebna je vhodna dvorana, imenovana Ledenica,  o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor. V njej namreč temperatura pri tleh niti poleti ne preseže štiri stopinje.