Ko še diši po zimi se najbolj razveselimo prvih zvončkov, ki prikukajo  izpod snega. Pri nas rastejo le navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), ki pa se med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po  velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih perigonovih listov in še po marsičem. Dovolj, da jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posvečajo posebno pozornost. Konec meseca, od 26. do 28. februarja, od 9. do 17. ure prvič pripravljajo tridnevni festival zvončkov, na katerem bodo pokazali klekljane zvončke na razstavi Zvončki v čipkah, pripravili bodo otroško delavnico izdelovanja zvončkov iz papirja, največ pozornosti pa bodo seveda deležni "pravi" zvončki.  Med drugim bodo obiskovalci  na prodajni razstavi podrobneje spoznali sorto Zvonček ''Ljubljana''  ter poslušali predavanja našega največjega poznavalca zvončkov dr. Jožeta Bavcona in kolumnista uglednih angleških vrtnih revij dr. Johna M. Grimshawa. Predavanja so brezplačna.

 Številka za klic v sili - 112 - je tista, na katero najprej pomislimo, ko se nam zgodi prometna ali katera druga nesreča. Že 25 let je to enotna in brezplačna številka, na katero lahko pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo, v vseh 28 državah Evropske unije, pa tudi  v večini drugih evropskih držav, med drugim v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Povsod je klic omogočen tudi v angleškem jeziku. Gluhim in naglušnim pa je omogočen besedilni 112 klic preko sms-a.

Letos so se pokojnine po dolgem času le povišale, in sicer za 0,7 odstotka. Povečal se je tudi delež vplačanih prispevkov za pokojnine, medtem ko se rast števila upokojencev upočasnjuje. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da se ljudje upokojujejo pozneje in z več delovne dobe, skratka sedanja pokojninska reforma deluje, zato misli, da naglica pri iskanju nove ni potrebna. Pomembno je, da spremljajo njene učinke in jo po potrebi spremenijo ali dopolnijo. Letos prinaša največ sprememb vsem tistim upokojencem, ki bi radi delali še naprej.

Zeleno leto v zeleni prestolnici Evrope

Ljubljana je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času, zato je kot edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi prejela prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

Uradna otvoritvena slovesnost bo šele 10. marca, na Krakovskem nasipu pa je na ogled fotografska razstava Ljubljana. Zate. Vse leto bodo potekali različni »zeleni« dogodki, ki bodo razdeljeni po temah: januar je bil v znamenju pametnega ravnanja z odpadki, februar bo usmerjen v lokalno samooskrbo, marec k odgovornemu ravnanju z vodo, aprila bodo več govorili o kakovosti zvočnega okolja, maja o zelenih površinah, junija o energetski učinkovitosti, julija o biodiverzitetah in čebelah, avgusta bo tema trajnostni turizem, septembra trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka, oktobra bo poudarek na lesu kot neprecenljivem daru narave, novembra prilagajanju podnebnim spremembam, december pa bo v znamenju ekoinovacij in trajnostnega lokalnega upravljanja. Vsaka od četrtnih skupnosti bo po tri tedne zelena ambasadorka projekta.

Če dopust ali potovanje, ki ga organizira turistična agencija, ne ustreza danim obljubam, so potrošniki upravičeno razočarani. Svoja pričakovanja so navsezadnje zaupali nekomu, ki je oziroma naj bi bil za to posebej usposobljen. In seveda, za oddih porabijo težko privarčevan denar.

Da bi se izognili tovrstnemu razočaranju, velja staro pravilo – bolje preprečevati kot zdraviti. Najprej naj potrošnik izbere zaupanja vredno turistično agencijo. Če pri pregledu katalogov in druge ponudbe ne dobi vseh informacij, naj agencijo še pred odločitvijo, rezervacijo in plačilom zaprosi za dodatna pojasnila.

 Na slovenski kulturni praznik 8. februarja večina kulturnih ustanov, muzejev, galerij in drugih razstavišč  po vsej Sloveniji odpira svoja vrata za brezplačne oglede, javna vodstva, pogovore o razstavljenih delih …  Knjižnice in večje knjigarne pripravljajo pogovore z literati, javna branja in druge dogodke. Tukaj je le nekaj namigov, več informacij je med drugim tudi na spletnih straneh:  http://zgodovina.si, www.kulturnik.si in na straneh lokalnih kulturnih ustanov.

Ali so starejši ljudje res zapostavljeni, odrinjeni in odpisani? 

Viktorija Dabič, upokojena slavistka, Ptuj: »Smo starejši res izrinjeni, ker nas mladi ne spoštujejo, zdravstvo pa naj bi nas kar odpisalo? Le kako – zdravnik mi vendar mora pomagati! Dobre izkušnje imam tudi z mladimi, s katerimi sem delala trideset let. V domu upokojencev, kjer vodim bralni krožek, srečujem devetdesetletnike, ki z zanimanjem spremljajo dogodke v družbi, kritični so do nepoštenosti in izkoriščanja, a se znajo tudi veseliti lepih trenutkov. Ne, ne čakajo na smrt, ampak živijo!«