PALIATIVNA OSKRBA

Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.

Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.

STISKE ČLOVEKA Z DEMENCO PONOČI

Bralka prosi za nasvet in pomoč pri načinih umirjanja svoje mame, ki ima demenco. Nemir se pojavlja predvsem v nočnem času, ko ne more zaspati in se sooča s številnimi strahovi in neželenimi obnašanji.

Včasih se zdi, da demenca vso svojo moč in zobe pokaže ravno ponoči, zato je bistvenega pomena prepoznati situacijo, ki človeka z demenco spravi v hudo stisko. Priprava na nočni počitek se ne začne v večernem času, pač pa že mnogo prej. Že podnevi mu ponudimo različne dejavnosti, ki bodo zaposlile njegovo telo in um ter poskrbele, da bo v nočnem času lažje zaspal. Izjemno pomembno je ustvarjanje dnevno-nočnega ritma. Zjutraj, ko vstane, ga spodbujamo, da se preobleče v dnevna oblačila, saj bo zvečer, ko ponovno obleče pižamo, lažje razumel, da je prišel čas za počitek. Če le lahko, naj obroke poje za mizo, ne v postelji. Čez dan naj se življenje odvija v običajnem ritmu, ne zatemnimo prostorov, bodimo aktivni in glasni, omejimo mu popoldanski počitek, proti večeru pa naj se aktivnosti umirjajo, govorimo tišje ter zmanjšamo jakost svetlobe.

AROMATERAPIJA

Zadnjič smo pisali o načinih uporabe eteričnih olj v terapevtske namene. Tokrat pa predstavljamo lastnosti posameznih olj in za kaj jih uporabljamo.

Eterična olja (v nadaljevanju EO) so sestavni del rastlin, najdemo jih tako v cvetovih, popkih, semenih, listih in vejah kot tudi v lubju, smoli in koreninah. V nadaljevanju bomo opisali le nekaj izmed številnih eteričnih olj.

EO iz zelišč. Olje iz bazilike lahko nanesemo na senca in zatilje za ustvarjanje občutka umirjenosti in zbranosti ter za zmanjšanje napetosti, melisino olje ima pozitiven vpliv na razpoloženje, zato ga uporabljamo za pomoč pri umirjanju občutkov napetosti in vznemirjenosti, rožmarinovo olje pa deluje antiseptično in protibolečinsko, krepi spomin in je izjemen antioksidant. Olje iz poprove mete uravnava prebavo, blaži bolečine, znižuje telesno temperaturo in bistri misli.

AROMATERAPIJA

Bralka se je na nas obrnila z vprašanjem o možnostih uporabe eteričnih olj v terapevtske namene.

Z uporabo naravnih eteričnih olj iz aromatičnih rastlin si lahko odlično pomagamo pri prehladu, kašlju ali težavah s sinusi, saj zelo hitro sprostijo dihalne poti. Ker pa imajo olja različne lastnosti, priporočam posebno previdnost pri otrocih, nosečnicah, starejših in osebah, ki okrevajo po boleznih ali imajo oslabljen imunski sistem.

Obstaja več načinov uporabe. Najlažji način je neposredna inhalacija – odprto stekleničko olja pridržimo blizu obraza in vdihujemo ali pa kanemo eno do dve kapljici na dlan, pomanemo dlani, jih pridržimo pred obrazom in globoko vdihnemo. Ena od možnosti je uporaba difuzorja, v katerega nalijemo vodo in dodamo tri do pet kapljic eteričnega olja. Prižgan naj bo vsako uro 20 minut. Če ga nimamo, si pomagamo z izparilnikom s svečko, vendar pazimo, da je dovolj vode, saj se v nasprotnem primeru le-ta začne močno segrevati, tako pa olje izgubi terapevtske učinke. Lažji način je, da kanemo kapljico ali dve eteričnega olja na mokro brisačo in jo položimo na radiator ali pa kanemo kapljico olja na robček, ki ga imamo ves dan pri sebi in ga po potrebi povonjamo (na primer pred stresno situacijo, pri prehladu). Ali pa preprosto zaparimo kopalnico z vročo vodo in v umivalnik/kad kanemo kapljico eteričnega olja za podporo dihalom.

UPORABA INVALIDSKEGA VOZIČKA

Bralka skrbi za mamo, ki uporablja invalidski voziček. Živita v prvem nadstropju stanovanjskega bloka brez dvigala, zato prosi za nasvet, kako bi z invalidskim vozičkom laže premagovali stopnice in kako naj mama z njega preseda v avtomobil.

Za premagovanje stopnic na invalidskem vozičku sta nujno potrebna dva pomočnika. Skupaj sočasno uravnavata težišče vozička, da se oseba, ki sedi na njem, ne prevrne nazaj ali naprej. Če ima invalidski voziček nameščena varovalna koleščka, jih pred začetkom aktivnosti umaknemo. Stranic in podnožnikov ne odstranjujemo.

ODKLANJANJE ZDRAVIL

Sorodniki osebe z demenco prosijo za nasvet, kako ga prepričati, da vsakodnevno poje predpisana zdravila, saj jih zavrača.

Odklanjanje zdravil je težek izziv, ki pa ima lahko različne vzroke. Morda ima človek z demenco težave s požiranjem, kar povzroča telesno neugodje in odpor ali pa popolnoma izgubi tek in zanimanje tako za hrano kot tudi za zdravila. Morda je zmeden in ne razume povsem, zakaj je treba zdravila pojesti, ali pa ne razume, kaj pravzaprav želite od njega. Včasih je zelo moteče hrupno okolje, kjer je veliko ljudi in različnih zvokov. Morda odklanja zdravila, ker mu povzročajo slabost ali zmanjšujejo tek.

DIHALNE VAJE

Bralec, ki okreva po respiratorni okužbi, sprašuje, kako lahko izboljša pljučno kapaciteto, saj je ob vsakodnevnih dejavnostih še vedno zelo zadihan in hitro utrujen. 

Dihanje je za življenje nujno potrebno in je pri zdravih ljudeh nezavedno. Pri tistih, ki se spopadajo z eno izmed respiratornih bolezni ali okrevajo po preboleli okužbi, pa tako dihanje ni več nezavedno, saj imajo težko sapo, dihanje je lahko nesproščeno, plitvo in hitro, kar lahko zaradi občutka primanjkovanja zraka vodi v začarani krog stresnega stanja.

PRILAGODITEV KUHINJE

Bralka se bo z možem preselila v manjše stanovanje. Zanima jo, na kaj morata biti pozorna pri prilagoditvi in postavitvi kuhinje, saj je mož vezan na invalidski voziček.

Prilagoditev kuhinje zahteva posebno pozornost, saj se v tem delovnem prostoru lahko zgodijo številne nesreče. Poleg tega ima samostojna priprava hrane pomemben vidik pri ohranjanju samostojnosti.

Pogosta težava, ki se pojavi pri delu v kuhinji, je, da starejši ljudje zaradi dosegljivosti teže uporabljajo viseče omarice. Prav tako teže dvigujejo težke predmete, ob pogledu navzgor pa se jim lahko zvrti, zato odsvetujem kuhinje z visečimi omaricami. Boljša rešitev so dobro izkoriščene podpultne omarice s predali, ki jih lahko popolnoma izvlečete. Zaradi varnosti pa le poskrbite, da imajo predali zaskočnike, tako da jih ne morete v celoti izvleči in prevrniti nase.

DOTIK PRI OSEBI Z DEMENCO

Bralka prosi za nasvet, kako lahko z dotikom pomiri ali spodbudi osebo z demenco.

Pri oskrbi ljudi z demenco uporabljamo nežen dotik. Dotik naj bo vedno jasen, da oseba zazna začetek in konec posega. Pozorni smo na to, da je naš dotik sledljiv in da se stik s kožo ne izgubi. Dotika ne prekinjamo. Izogibamo se hitremu načinu dela, saj le-to ustvarja nejasne informacije in zmedo. Ne uporabljamo točkovnih dotikov, pač pa uporabljamo celotno dlan. Tudi pri menjavi položajev naj ena roka leži na osebi z demenco. Delamo z enakomernim pritiskom. Dotik začnemo jasno izraženo, mirno, s celo dlanjo in ga zaključimo z rahlim pritiskom. Gibi so tekoči in ritmični, hitrost prilagodimo bolnikovim zmožnostim zaznavanja. Poseg začne in konča ena oseba. Dotik več ljudi hkrati osebo z demenco bega. S pravilnim dotikom lahko že pri vsakodnevni negi spodbujamo pozitivna vedenja in zmanjšamo nezaželena obnašanja.

KAKO VSTATI PO PADCU

Bralka prosi za nasvet, kako varno vstati, če doma pademo.

Približno ena tretjina ljudi, starejših od 65 let, pade vsaj enkrat na leto, pogostost padcev pa se s starostjo še povečuje. Posledice padcev se kažejo kot zmanjšana mobilnost, odvisnost od pomoči drugih in povečano tveganje za prezgodnjo smrt. Posledično se zniža kakovost življenja, zato je najbolje padec preprečiti. Če vseeno padete, je predvsem pomembno, da pred kakršnim koli premikanjem poskušate vstati samo, če ste resnično prepričani, da se niste poškodovali, če niste omotični in če imate občutek, da ste dovolj močni.