Bolezni ščitnice blažimo z vajami
Za preprečevanje bolezni ščitnice je najpomembneje zaužiti zadostne količine joda. Kot pri vseh drugih boleznih pa je tudi pomembno, da je naša prehrana uravnotežena, da se dovolj gibljemo na svežem zraku, se izogibamo kajenju in da delamo posebne vaje za boljše delovanje ščitnice.
Redna vadba poleg drugih pozitivnih učinkov na telo in zdravje ugodno vpliva tudi na samopodobo in zmanjšuje celo depresijo. Strokovnjaki opozarjajo, da se tisti, ki se gibljejo, počutijo bolje in bolj samozavestne, na kar vpliva trajanje vadbe, njena intenzivnost in tip vadbe.
Pri bolnikih s slabim delovanjem ščitnice (hipotirozo) je opazna splošna debelost, boleče mišice, bolečine v sklepih, povečanje telesne teže, živčnost, upočasnjeni refleksi, zadihanost, depresivne motnje.
Mišično-živčni znaki hipotiroidizma ščitnice se kažejo z upočasnitvijo govora in gibov, z oslabelostjo mišic okončin, s podaljšano fazo krčenja in sproščanja refleksov v kitah. V podkožju se pojavi t. i. mucinski edem.
Pri bolnikih s hipotirozo je znižan minutni volumen srca, oslabljene so dihalne mišice. Pojavljajo se kronične bolečine v mišicah, zelo pogosti so artritisi (vnetje sklepov), bolečine v hrbtenici, fibrozitisi.
Vadba ščitničnih bolnikov
S posebno vadbo krepimo venski obtok, noge in ramenski obroč, pravilno dihamo, se sproščamo, se učimo pozitivnega razmišljanja, delamo raztezne in aerobne vaje, s katerimi povečujemo svojo vzdržljivost in si tako zagotavljamo stalen in dovolj velik dotok kisika.
Priporočamo, da se veliko zadržujete v naravi, kjer se posvetite vzdržljivostnim športom. Hodite dvakrat na dan po dvajset minut ali pa kolesarite.
Celostna vadba traja 90 minut in je sestavljena iz štirih sklopov vaj:
- aerobna vadba,
- krepilne vaje za razvoj moči (vaje z elastičnimi trakovi),
- raztezne vaje,
- vaje vegetativnega sistema (či-gong, relaksacija, vizualizacija).
Dosedanji načini vadbe so bili večinoma aerobni. Nove oblike vadbe, ki temeljijo na porazdelitvi informacij prek nevronske mreže, pa vključujejo bolj počasne, skladne sklope telesnih vaj, ki vplivajo na nevrovegetativni sistem. Program vaj je zasnovan tako, da posamezna gibalna enota hkrati posega na čustveno, mentalno in telesno raven. Gibanje in dihanje sta usklajena, kar pomeni, da gib poteka toliko časa, kot je amplituda vdiha in izdiha.
Sprostitev je ključ do zdravja
Telesni znaki tesnobe so napete mišice in težko dihanje. Lahko pa se naučimo sprostitve in s tem odpravimo psihično in fizično napetost. Sprostitev je neposredno povezana z dihanjem, kar je še pomembneje pri ščitničnih bolnikih. Vsaka sprostitev mišice traja dvakrat več kot zategnitev. Pri zategnitvi mišice vdihnemo, pri sprostitvi mišice izdihnemo. Dihamo s trebušno prepono. Ko sprostimo mišice celotnega telesa, dodamo avtosugestijo: »moje celotno telo je težko, toplo, dobro predihano; srce dela krepko, sklepi so topli in dobro gibljivi, misli jasne«.
Vsako čustvo v telesu povzroča spremembe. Ker meditacija vzpostavlja ravnotežje avtonomnega živčnega sistema, se hitreje nevtralizirajo vsakodnevne napetosti in ublažijo simptomi bolezni, ki imajo psihično komponento. Z rednim meditiranjem obvladujemo vsakodnevni stres, strah in tesnobo. Meditacijo končamo za ščitnične bolnike s potrditvijo:
»Pripravljena sem se spremeniti, staro misel bom osvobodila in jo pustila oditi, pripravljena sem se osvoboditi potrebe po manjvrednosti; zaslužim najboljše; začenjam se ljubiti in ceniti; danes je lep dan, z menoj je vse dobro, ker se osvobajam občutka krivde.«
Varujte in negujte svoje telo in duha, kajti zdravje je vir srečnega življenja. Radi se imejte in življenje vas bo imelo rado.
Ščitnica in njene bolezni
Ščitnica je majhen, a zelo pomemben organ, ki leži spredaj v spodnjem delu vratu v višini od 5. do 7. vratnega vretenca in obdaja grlo in zgornji del sapnika. Uvrščamo jo med endokrine žleze (žleze z notranjim izločanjem), saj izloča hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Omenjena hormona sta nujno potrebna za normalno delovanje prav vsakega organa v našem telesu, saj povečujeta presnovno aktivnost vseh tkiv. Za normalno delovanje ščitnice moramo zaužiti od 150 do 300 mikrogramov joda na dan, kar v našem okolju, kjer je pomanjkanje joda, zagotovimo z uživanjem jodirane soli in morske hrane.
Upoštevati je tudi treba, da se s kuhanjem vsebnost joda zmanjša, zato hrano solimo ob koncu priprave. Pomembno je tudi vedeti, da prekomeren vnos joda pri nekaterih bolnikih z boleznijo ščitnice lahko še poslabša njeno funkcijo. V grobem lahko bolezni ščitnice razdelimo na stanja, ko je ščitnica povečana (golšavost), in na motnje delovanja ščitnice, seveda pa se lahko obe vrsti prepletata. Glavni vzrok za golšavost je pomanjkanje joda (endemično področje golšavosti), čemur se lahko izognemo z zadostno uporabo jodirane soli. Med motnje delovanja ščitnice uvrščamo prekomerno delovanje (hipertiroza) in zmanjšano delovanje (hipotiroza). Vzroki za nastanek omenjenih motenj delovanja ščitnice so različni, simptomi pa so si zelo podobni. Pri hipertirozi zaradi pospešene presnove prihaja do hujšanja, prekomernega potenja, pospešene prebave, pohitrenega srčnega utripa, bolniki se pritožujejo zavoljo čezmerne utrujenosti, hkrati pa so nervozni in razdražljivi. Pri hipotirozi je presnova zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov upočasnjena, zato prihaja do brezvoljnosti, zaspanosti, slabšega prenašanja nizkih temperatur, zaprtosti in porasta telesne teže. Motnje delovanja ščitnice najlaže ugotovimo z določitvijo ščitničnih hormonov v krvi; če izvidi niso v mejah normale, zdravnik tirolog z ustreznimi preiskavami ugotovi vzrok za nastalo motnjo in predpiše ustrezno zdravljenje. Med boleznimi ščitnice je treba omeniti tudi rak ščitnice, ki pa je sorazmerno redek.
Mitja Topalovič dr. med., tirolog
Vadba ščitničnih bolnikov poteka v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. Več informacij: Nada Bernarda Knuplež, tel. 051 266 133