Iz svetovalnice oktober 2013

Dobro počutje | okt. '13

Spreminjamo lahko samo sebe
Naročnica, ki je prišla na svetovanje, je stara 60 let in z možem sta že pet let v pokoju. Njuno življenje pa se obrača drugače, kot sta ga bila navajena v obdobju, ko sta bila oba zaposlena. Takrat sta skrbela za hčerki in hišo, zdaj pa imata zase veliko več časa. Predvsem ženo moti moževa natančnost in s tem povezana živčnost. Takoj, ko kaj ni v redu, jo obtožuje, išče in najde stare zamere za očitke. Zdi se, da nikakor ni zadovoljen ne s seboj, še manj pa z ženo. Gospa je preizkusila že nekaj različnih načinov, kako bi uspešno vplivala na partnerja, da ne bi bil tako zlovoljen, vendar pri tem ni bila uspešna. Nazadnje je poiskala pomoč pri psihoterapevtki, saj, kot pravi, tako ne gre več naprej.

Psihologija zunanje kontrole, ki jo večinoma uporabljajo ljudje, v grobem pomeni, da moraš na tistega, ki ti v tvojem notranjem svetu povzroča težave, pritisniti z vsemi znanimi mehanizmi moči, pa ti bo uspelo drugo osebo prepričati v svoj prav. Prej ali slej.
Dejstvo je, da tisti, ki imajo v svojih rokah mehanizme in vzvode moči, verjamejo, da se ti bo drugi, če ga bolj dovolj pritisnil, podredil, te ubogal in se ti prilagodil. Potem je tisti, ki je posegel po pritisku, uspešen in zadovoljen, a je nesrečen tisti, ki se je prilagodil. Sicer uboga, vendar za ceno dobrega odnosa, kar pa se slej ali prej pokaže.
Naročnici je psihoterapevtka pojasnila, da druge osebe ne moremo NIKOLI spremeniti. Druga oseba se nam zaradi lastnega interesa lahko le prilagodi do določene mere, ki je še sprejemljiva zanjo, pa tudi za okolico, vendar vedno za ceno dobrega odnosa. Če gospa želi spremeniti vedenje svojega partnerja, potem mora najprej razmisliti, kaj bi lahko sama naredila drugače … Šele ko se sami notranje  umirimo,  ko vemo, kaj želimo in hočemo v svojem življenju in znamo postavljati prave meje drugim ter se sami odlično počutimo v svoji koži, se začnejo spreminjati naša razmerja z bližnjimi osebami. Torej ne tako, da z vsemi močmi pritiskamo nanje, ampak z našim načinom življenja, predvsem pa s tem, da znamo biti najprej zadovoljni s samim s seboj in svetom okrog nas ter posledično tudi z bližnjimi.