Mlinarja pod Turjakom

Zgodbe | nov. '13

Tih poletni dan je legel na kraje med gorami. Sonce je grelo z vso močjo in leno lezlo čez nebo. Od daleč se je zaslišal peket. Nekdo je v diru jezdil proti Turjaku. »Rešite se, Turki! Bežite!« Med vaščani sta zavladala strah in panika.
Debelo zidovje mogočnega gradu Turjak je grajske varovalo še pred tako močno vojsko, vaščani pa so kot vedno pobrali najnujnejše in zbežali pod okrilje cerkvice sv. Ahaca. Denar, nakit in drugo premoženje so zakopali v jamo za cerkveno obzidje. V molitvi so vsemogočnega prosili, naj jih obvaruje najhujšega. Po navadi Turki niso izgubljali časa z ubogo rajo, saj od nje ni bilo koristi, a tokrat je bila vojska močnejša, številnejša in silnejša. Vdrli so v tabor in vse do zadnjega pobili.
Minilo je leto dni, morda še več …
Za bogastvo, skrito za cerkvico sv. Ahaca, je izvedel neki graničar na Hrvaškem in se odločil, da ga poišče. Napotil se je v Turjak. Teh krajev ni poznal, zato je ljudi spraševal po cerkvici. Naključje pa je hotelo, da mu je nasproti prišel grajski lovec. Beseda je dala besedo in lovec je hitro ugotovil, da tujca v te kraje ni privedla pobožnost, temveč iskanje skritega zaklada za cerkvico.
Lovec ni izgubljal časa. Potem ko mu je neznanec razodel, kaj išče, ga je napotil k cerkvi na Kureščku, sam pa pohitel, da preveri, kaj je pravkar slišal. A iskanje ni bilo tako preprosto. Večerilo se je že, ko se mu je končno nasmehnila sreča. Med starimi, preperelimi cunjami je ugledal pravo bogastvo. Lovec je najdene dragocenosti spravil v veliko usnjeno torbo in odhitel v temno noč. Pozabil pa je, da se človek ne sme dotakniti zakopanega zaklada, ker mu bo to prineslo nesrečo.
Ob potoku Žemeljščica je stal star mlin, kjer je živel reven mlinar s svojim sinom. Trudila sta se na vse pretege, a revščine nista mogla pregnati.
To noč sta pravkar povečerjala, ko je domači pes začel na vso moč lajati. Nenadoma se je zaslišalo klicanje na pomoč in rezgetanje konja. Vzela sta lanterno, da bi videla, kaj se dogaja. Ob cesti je ležal človek. Bil je mrtev. Raztrgana in s krvjo prepojena obleka je dala vedeti, da se je zgodilo nekaj hudega. Kdo je in kaj se mu je zgodilo? Prestrašena sta odhitela nazaj proti domu. Ob cesti sta zagledala veliko usnjeno torbo. Nista kaj dosti premišljevala. Vzela sta jo, ko pa sta doma pogledala vanjo, jima je zastal dih. Skrila sta jo v sadovnjak pod kopico sena in šla v posteljo. Seveda pa sta ta večer bolj slabo spala.
Zgodaj zjutraj so prihiteli vaščani in se čudili nesreči, ki se je pripetila grajskemu lovcu. »Medved ga je,« je menil župnik in pokazal na odtise medvedjih šap na blatni poti.
V grapi ob potoku sta si mlinarjeva postavila lep dom, obnovila mlin in dogradila žago, saj se v okolici Turjaka razprostirajo širni gozdovi, tako da jima nikoli ni zmanjkalo dela. Potok pa je šumel naprej in veselo poganjal mlinska kolesa.