Spremembe osnov za odmero pokojnine
Na aprilski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije med drugim sprejel tudi dva sklepa, pomembna za priznavanje nekaterih pravic iz obveznega zavarovanja, in to: sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in o najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Iz njiju je vidna višina navedenih osnov in zneskov, ki se vsako leto spreminja in jih je zato treba ugotavljati na novo.
Najnižja pokojninska osnova
Najnižja pokojninska osnova po zakonu je 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v minulem koledarskem letu in zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Povprečna bruto plača, izplačana za leto 2013, je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 1.523,18 evra, povprečna stopnja davkov in prispevkov pa po podatkih pristojnega ministra za finance 34,54 odstotka. Za povprečne davke in prispevke zmanjšana bruto plača je tako 997,07 evra, najnižja pokojninska osnova, ki velja od 1. 1. 2014, pa 762,76 evra.
Najnižjo pokojninsko osnovo mnogi še vedno zamenjujejo z najnižjo pokojnino. Že samo ime pa pove, da je to le osnova, od katere se odmeri pokojnina pod zakonsko določenimi pogoji. Pokojninski zavod mora pri priznanju pokojnin po uradni dolžnosti na paziti njeno uporabo. Uporabiti jo mora takrat, ko je pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove upravičenca in upoštevaje dopolnjeno pokojninsko dobo s pripadajočimi uskladitvami nižja, kot bi bila, če bi se odmerila od najnižje pokojninske osnove. V tem primeru se prejemniku prizna in izplačuje višja pokojnina, kot bi bila pokojnina, odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove.
Omenili smo, da je odmera od najnižje pokojninske osnove aktualna le pri priznanju pokojnine, ne pa tudi pozneje v času njenega izplačevanja. Od 1. 1. 2014 veljavna najnižja pokojninska osnova ima zato neposreden vpliv le na raven letos priznanih pokojnin. Kolikšna pokojnina se bo upravičencu izplačevala, je seveda odvisno od dopolnjene pokojninske dobe, ki pogojuje višino odstotka za njeno odmero. Za 40 let pokojninske dobe se po veljavnem zakonu odmeri moškemu starostna pokojnina v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, ženski pa v obdobju od leta 2013 do leta 2016 v višini 64,25 odstotka. Starostna pokojnina moškega za navedeno pokojninsko dobo, uveljavljena v letu 2014 in odmerjena od najnižje pokojninske osnove, bo tako dosegala 436,68 evra, za žensko pa 490,07 evra.
Lani uveljavljeni zakon (ZPIZ-2) zagotavlja zavarovancu, ki je do 31. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, možnost, da uveljavi to pravice tudi po prejšnjem zakonu, in to kadarkoli v času veljavnosti novega zakona. Pri njenem priznanju in odmeri se upoštevajo vsi elementi, ki vplivajo na višino, določeni v prejšnjem zakonu in aktualni do dneva njene uveljavitve ali do dneva prenehanja zavarovanja. Le izračun pokojninske osnove, pri katerem se upošteva najugodnejše povprečje plač ali zavarovalnih osnov iz 18 let zavarovanja, se opravi z valorizacijskimi količniki, določenimi po ZPIZ-2. Ker ti zagotavljajo višjo pokojninsko osnovo od izračunane po prejšnjem zakonu, mora pokojninski zavod za zagotovitev relativne enakosti med temi pokojninami in tistimi, ki so uveljavljene po novem zakonu, pokojninsko osnova preračunati s količnikom 0,732. Navedeni količnik je treba uporabiti tudi pri določitvi najnižje (in najvišje) pokojninske osnove za te zavarovance. Zanje se tako namesto najnižje pokojninske osnove v višini 762,76 evra uporablja najnižja pokojninska osnova v višini 558,34 evra.
Najvišja pokojninska osnova
Po zakonu je najvišja pokojninska osnova štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove. Od 1. 1. 2014 je tako 3051,04 evra. Za njeno uporabo veljajo enaka pravila kot za najnižjo pokojninsko osnovo, le učinki so drugačni. Pokojninski zavod mora pokojnino odmeriti od najvišje pokojninske osnove takrat, kadar pokojnina upravičenca, odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo z ustreznimi uskladitvami presega znesek pokojnine, ki bi se mu izplačevala, če bi se mu za enako dolgo pokojninsko dobo odmerila od najvišje pokojninske osnove. Takemu upravičencu se prizna in izplačuje pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove. Kolikšna pokojnina se mu bo izplačevala, pa je tudi v tem primeru odvisno od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Za 40 let pokojninske dobe se bo moškemu odmerila starostna pokojnina od najvišje pokojninske osnove v višini 1746,72 evra, ženski pa 1960,29 evra. Nova najvišja pokojninska osnova pa velja tako kot najnižja pokojninska osnova le za letos priznane pokojnine.
Pri starostnih pokojninah, ki bodo uveljavljene v letošnjem letu, a še po prejšnjem zakonu, pa bo upoštevana najvišja pokojninska osnova v znesku 2233,36 evra.
ZPIZ-2 zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, zagotavlja najnižjo pokojnino v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Od 1. 1. 2014 je tako za letos uveljavljene pokojnine najnižja pokojnina 198,32 evra. Aktualna je pri priznavanju pokojnin zavarovancem, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic. Upoštevati pa jo je treba tudi pri določanju nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Najnižja osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Za odmero nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila, nadomestila za invalidnost in delnega nadomestila ZPIZ-2 določa najnižjo osnovo, ki predstavlja 57,25 odstotka najnižje pokojninske osnov. Tudi to osnovo mora pokojninski zavod upoštevati po uradni dolžnosti, če bi bila nižja nadomestila, odmerjena v določenem odstotku od invalidske pokojnine takega zavarovanca. Vsem zavarovancem, pri katerih bo invalidnost nastopila v letu 2014 ter bodo pridobili pravico do katerega od navedenih nadomestil, bo pokojninski zavod moral upoštevati tudi najnižjo osnovo za odmero, to pa je 436,68 evra.
Nadomestilo za čas trajanja poklicne rehabilitacije zavarovanca, ki se ne usposablja ob delu ali pa na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil starosti 50 let in je invalidnost nastala v letu 2014, pa ne bo smelo preseči 1746,72 evra.
Zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine
Tudi ZPIZ-2 tako kot prejšnji zakon omogoča izplačilo dela vdovske pokojnine, ki ga obravnava kot samostojno pravico. Izplačilo je možno, če imata vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Del vdovske pokojnine se odmeri v višini 15 odstotkov vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu v zakonu določenih pravic. Izplačuje pa se lahko največ v višini 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Če torej znesek dela, odmerjenega v višini 15 odstotkov vdovske pokojnine, presega prej navedeno zgornjo mejo, se mora izplačilo omejiti na to mejo. Zgornja meja je torej vezana na znesek vsakokratne najnižje pokojninske osnove, enako pa je z njeno veljavnostjo. Velja le za izplačila, uveljavljena v posameznem letu, ne pa tudi za ista, ki so bila uveljavljena v minulih letih. V letu 2014 del vdovske pokojnine ne more presegati 89,24 evra. Zgornja meja dela vdovske pokojnine ne pomeni zneska, do katerega je upravičen vsak uživalec, kot še vedno zmotno mislijo nekateri upravičenci, temveč je to le najvišje možno izplačilo. V praksi je namreč del vdovske pokojnine po navadi nižji od limita.
ZPIZ-2 pa določa še dodatno omejitev, ki zadeva skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine. Posledica te omejitve je lahko tudi zavrnitev izplačila dela vdovske pokojnine, čeprav so sicer izpolnjeni pogoji za priznanje! Zakon namreč omejuje višino skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine na znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka navedene osnove. V letu 2014 tako skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne bo smelo presegati 1746,72 evra. Če je lastna starostna, predčasna ali invalidska pokojnina enaka ali presega navedeni znesek, izplačilo dela vdovske pokojnine ni možno ne glede na to, da zavarovanec izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
