Pri letnem dodatku le o postopkovnih vprašanjih
Bralec iz Sotenskega pod Kalobjem sprašuje, zakaj v Vzajemnosti ni bilo nič napisanega o tem, ali je ustavno sodišče presojalo ustavnost določb zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), na podlagi katerih je bila uživalcem pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so presegale 622 evrov, v letu 2012 in v poznejših letih odvzeta pravica do letnega dodatka. Zanima ga, ali je bila sploh dana pobuda za oceno ustavnosti teh določb.
O morebitnih takih pobudah v primerjavi s tistimi, povezanimi z znižanjem nekaterih pokojnin po določbah tega zakona, v javnosti ni bilo govora, prav tako tudi ne o odločitvah ustavnega sodišča. Iz seznama izdanih odločb in sklepov Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na voljo na njihovi spletni strani, pa je vidno, da je obravnavalo tri pobude za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF. Izdalo je tri sklepe, od katerih pa ni bil noben objavljen v uradnem listu. Ker pa je njihova vsebina zanimiva tudi za bralce, ki nimajo možnosti dostopa do spleta, jo v nadaljevanju na kratko povzemamo.
S sklepom U-I-170/12-8 z dne 12. 7. 2012 je sodišče zavrglo zahteve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata upokojencev Slovenije, Sindikata državnih organov Slovenije in GLOSE – Sindikata kulture Slovenije za oceno ustavnosti drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 143. člena ZUJF. Svojo odločitev je utemeljilo z dejstvom, da lahko v skladu z določbami zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic začne postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa le v primeru, da bi bile ogrožene pravice delavcev. Pobudniki so bili reprezentativni sindikati z izjemo Sindikata upokojencev Slovenije. Za pobudnike ustavno sporne zakonske določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin ali določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev. Zato po mnenju ustavnega sodišča ne ogrožajo pravic delavcev. Ker predlagatelji na ta način niso izkazali pravnega interesa, je zavrglo njihovo zahtevo.
S sklepom U-I-199/12-10 z dne 4. 7. 2013 je prav tako zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 143.
lena ZUJF, ki naj bi bil po mnenju pobudnika v nasprotju s 14. in 16. členom Ustave Republike Slovenije ter z 2. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Tudi tu je ocenilo, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe.
Pravni interes je izpričan takrat, ko predpis ali splošni akt, izdan za izpolnjevanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese ali v njegov pravni položaj. Po mnenju ustavnega sodišča pa izpodbijani predpis nima neposrednih učinkov. Pobudnik bi namreč lahko utemeljeval neskladja, naslovljena na ustavno sodišče v socialnem sporu zoper odločitev o pravici do letnega dodatka, potem ko bi izkoristil vsa pravna sredstva v upravnem postopku pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadar izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, je mogoče pobudo za oceno njegove ustavnosti vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev (tudi po vsebini) zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in to hkrati z ustavno pritožbo in pod pogoji, določenimi v ZustS.
S sklepom U-I-232/13-8 in Up-798/13-8 z dne 11. 12. 2013 pa je zavrglo tako pobudo za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF, kot tudi kasneje vloženo ustavno pritožbo, s katero naj bi pobudnik izkazoval pravni interes za vložitev pobude. Po mnenju pobudnika naj bi bila izpodbijana zakonska določba v nasprotju z 2., 14. in 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Prikrajšanje, ki ga je utrpel zaradi neizplačila letnega dodatka, bi namreč lahko najprej uveljavljal v postopku pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nato pa, če pritožba ne bi bila uspešna, še v sodnem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. Upoštevaje dejstvo, da se dejansko stanje ne razlikuje od stanja v prejšnjem primeru, je sodišče razumljivo zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa.
Iz povzetih sklepov je tako vidno, da je ustavno sodišče o pravici do letnega dodatka odločalo le v povezavi s postopkovnimi vprašanji, ne pa tudi po vsebini, ker predlagatelji niso izpolnjevali zakonskih pogojev.
Pri letnem dodatku le o postopkovnih vprašanjih
Bralec iz Sotenskega pod Kalobjem sprašuje, zakaj v Vzajemnosti ni bilo nič napisanega o tem, ali je ustavno sodišče presojalo ustavnost določb zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), na podlagi katerih je bila uživalcem pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so presegale 622 evrov, v letu 2012 in v poznejših letih odvzeta pravica do letnega dodatka. Zanima ga, ali je bila sploh dana pobuda za oceno ustavnosti teh določb.
O morebitnih takih pobudah v primerjavi s tistimi, povezanimi z znižanjem nekaterih pokojnin po določbah tega zakona, v javnosti ni bilo govora, prav tako tudi ne o odločitvah ustavnega sodišča. Iz seznama izdanih odločb in sklepov Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na voljo na njihovi spletni strani, pa je vidno, da je obravnavalo tri pobude za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF. Izdalo je tri sklepe, od katerih pa ni bil noben objavljen v uradnem listu. Ker pa je njihova vsebina zanimiva tudi za bralce, ki nimajo možnosti dostopa do spleta, jo v nadaljevanju na kratko povzemamo.
S sklepom U-I-170/12-8 z dne 12. 7. 2012 je sodišče zavrglo zahteve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata upokojencev Slovenije, Sindikata državnih organov Slovenije in GLOSE – Sindikata kulture Slovenije za oceno ustavnosti drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 143. člena ZUJF. Svojo odločitev je utemeljilo z dejstvom, da lahko v skladu z določbami zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic začne postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa le v primeru, da bi bile ogrožene pravice delavcev. Pobudniki so bili reprezentativni sindikati z izjemo Sindikata upokojencev Slovenije. Za pobudnike ustavno sporne zakonske določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin ali določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev. Zato po mnenju ustavnega sodišča ne ogrožajo pravic delavcev. Ker predlagatelji na ta način niso izkazali pravnega interesa, je zavrglo njihovo zahtevo.
S sklepom U-I-199/12-10 z dne 4. 7. 2013 je prav tako zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 143.
lena ZUJF, ki naj bi bil po mnenju pobudnika v nasprotju s 14. in 16. členom Ustave Republike Slovenije ter z 2. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Tudi tu je ocenilo, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe.
Pravni interes je izpričan takrat, ko predpis ali splošni akt, izdan za izpolnjevanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese ali v njegov pravni položaj. Po mnenju ustavnega sodišča pa izpodbijani predpis nima neposrednih učinkov. Pobudnik bi namreč lahko utemeljeval neskladja, naslovljena na ustavno sodišče v socialnem sporu zoper odločitev o pravici do letnega dodatka, potem ko bi izkoristil vsa pravna sredstva v upravnem postopku pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadar izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, je mogoče pobudo za oceno njegove ustavnosti vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev (tudi po vsebini) zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in to hkrati z ustavno pritožbo in pod pogoji, določenimi v ZustS.
S sklepom U-I-232/13-8 in Up-798/13-8 z dne 11. 12. 2013 pa je zavrglo tako pobudo za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF, kot tudi kasneje vloženo ustavno pritožbo, s katero naj bi pobudnik izkazoval pravni interes za vložitev pobude. Po mnenju pobudnika naj bi bila izpodbijana zakonska določba v nasprotju z 2., 14. in 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Prikrajšanje, ki ga je utrpel zaradi neizplačila letnega dodatka, bi namreč lahko najprej uveljavljal v postopku pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nato pa, če pritožba ne bi bila uspešna, še v sodnem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. Upoštevaje dejstvo, da se dejansko stanje ne razlikuje od stanja v prejšnjem primeru, je sodišče razumljivo zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa.
Iz povzetih sklepov je tako vidno, da je ustavno sodišče o pravici do letnega dodatka odločalo le v povezavi s postopkovnimi vprašanji, ne pa tudi po vsebini, ker predlagatelji niso izpolnjevali zakonskih pogojev.
Jože Kuhelj
