Slovenija proti EU pri pravicah starejših
V New Yorku se je v začetku meseca avgusta sestala odprta delovna skupina Združenih narodov, ki se ukvarja s staranjem, in med drugim razpravljala o morebitnem sprejetju konvencije o človekovih pravicah starejših. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je strnila vtise:
»Na zasedanju delovne skupine smo se s predstavniki držav članic OZN srečali člani velikih nevladnih neprofitnih organizacij (Help Age Internationala, pa mednarodnih zvez Alzheimerjeve bolezni, Sivih panterjev, Rdečega križa in Karitasa ter Zveze društev upokojencev ZDA).
Sama sem nastopila na enem od zasedanj odprte delovne skupine. Navedla sem podatke iz mednarodne raziskave SILK iz leta 2010, da lahko povprečna petinšestdesetletna ženska v Sloveniji pričakuje, da bo živela še 21 let, od tega 6,1 leta z resnimi težavami pri dnevnih aktivnostih. Enako star moški je pred štirimi leti lahko pričakoval, da bo živel še 17 let, od tega 4,3 leta resno oviran pri dnevnih aktivnostih.
Ker so bili v socializmu praktično vsi starejši od 19 let zaposleni, je dandanašnji četrtina prebivalstva upokojenega, 57 odstotkov pa prejema pokojnine pod 600 evri, kar je v Sloveniji meja revščine za enočlansko gospodinjstvo. Polovica starejših od 69 let še vedno živi v paru. Osem od desetih pokojnin je nižjih od 800 evrov, cene v domovih za starejše pa se za tiste, ki potrebujejo le osnovno oskrbo, gibljejo od 500 do 800 evrov, za bolne in onemogle, ki potrebujejo 24-urno nego, pa od 1.000 do 1.300 evrov. Tudi pri nas skušamo čim več bolnih in onemoglih obdržati doma, je pa oskrba doma dražja, domači in neformalni negovalci pa so praktično prepuščeni sami sebi.
Tretjina starejših v Sloveniji se otepa revščine in med njimi je kar 80 odstotkov žensk. Kdo bo plačal oskrbo in nego zanje, ko bodo onemogle? Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi delno rešil ta problem, leži v vladnih predalih že 10 let!
V projektu Starejši za starejše smo ugotovili, da po lastni oceni skoraj polovica starejših od 69 let nima omejitev pri dnevnih aktivnostih, 40 odstotkov je delno omejenih, nekaj več kot deset odstotkov pa jih ima resne težave pri dnevnih aktivnostih. Država bi zato morala veliko bolj, kot to počne zdaj, podpirati programe aktivnega staranja, da bi skrajšali obdobje odvisnosti od drugih.
Štirje odstotki starejših v Sloveniji živijo v domovih za starejše. Manj kot odstotek jih ima plačano oskrbo na domu, ki pa jo je mogoče dobiti za največ 3 ure na dan. Petnajst odstotkov starejših je deležnih pomoči prostovoljcev v projektu Starejši za starejše. Koliko starejših je deležnih pomoči sivega trga, ne vem, a veliko večino jih oskrbujejo domači in sosedje.
Skoraj dve tretjini žensk v Sloveniji je zaposlenih, od tega je žensk z otroki devet desetin, kar je največ v Evropi. Kako bodo te ženske skrbele za svojce? V Sloveniji je 120 tisoč brezposelnih. Ali lahko uporabimo to delovno silo za pomoč starejšim?
Skrb za bolne in onemogle je humanitarno delo. Ima pa še vrsto drugih pomenov: psihološki, sociološki, ekonomski, čustveni, zdravstveni, politični … Starejši ljudje imajo pravico odločiti se, kje bodo preživeli zadnja leta svojega življenja. Interdisciplinarna pomoč doma je najboljša rešitev za starejše in za družbo. Pa tudi za družino? Neformalni negovalci morajo zato dobiti pomoč države in lokalne skupnosti, da ne pregorijo.
Potrebujemo konvencijo o zaščiti človekovih pravic starejših! Samo tako bomo prisilili tiste, ki odločajo, da se resneje lotijo izzivov, ki jih prinaša dolgoživa družba. Kako bomo to dosegli? Z aktivnim državljanstvom starejših, s pomočjo mlajših generacij in z mednarodno pomočjo!
Temeljna vprašanja, s katerimi se soočamo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, so: kako mobilizirati starejše, da se bodo zavzemali za svoje pravice?
Kako pripraviti strokovnjake na socialnem in zdravstvenem področju, da nas bodo podprli? Kako spremeniti odnos strokovnjakov in politikov do starejših in do staranja?«
