Prva pomoč naj bo vedno pri roki
Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vaj enkrat na leto. Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki.
Slabši vid, sluh, slabša okretnost, slabše ravnotežje in tudi bolezni ter nekatera zdravila, ki lahko povzročijo omotičnost, so najpogostejši razlogi za pogostejše padce starejših. Kadar si je tisti, ki je padel, poškodoval glavo in prihaja do motenj v zavesti, je najbolje, da takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Ta je vsekakor potrebna ob poškodbi in hudih bolečinah v hrbtenici, saj je bolje, da poškodovanega takoj ne premikamo, svetuje Špela Baznik, dr. med., specialistka za urgentno medicino iz enote splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana.
Kosti počakajo, glava ne
Ob padcih se pri starejših ljudeh značilno pojavljajo zlomi v kolku, nadlahtnici ali rami in tudi koželjnici. Zdravnica svetuje, da ob poškodbi preverimo, ali lahko premikamo prizadete sklepe, če so sklepi že na pogled nepravilne oblike ali pa je kost izrazito boleča na otip. Če tega ne zaznamo, najverjetneje tudi ne gre za hujše poškodbe.
Res pa se lahko šele pozneje pokaže, da imamo opraviti z zlomom. Če se stanje poškodbe ne izboljša, ampak se mesto poškodbe razboli in je oteklina čedalje večja, vseeno obiščimo zdravnika.
Manjše poškodbe lahko oskrbimo sami. Štirje glavni ukrepi so: mirovanje, imobilizacija, hlajenje in preveza, pove naša sogovornica. Hladnih obkladkov ne polagamo neposredno na kožo, ampak naj bo vmes tkanina, da ne pride do omrzlin. Za poškodovano roko naredimo pestovalno ruto. Pri poškodbi noge pa jo držimo dvignjeno ali vodoravno, saj bi sicer še bolj otekala. Po potrebi lahko vzamemo zdravilo zoper bolečine.
Pri padcu z višine, na primer z lestve, po besedah Špele Baznik ljudje pogosto mislijo, da so povsem v redu, a so lahko imeli prehodno motnjo zavesti, česar pa se ne spominjajo. Zato je v tem primeru (pa tudi pri drugih hudih poškodbah, denimo pri prometnih nesrečah) nujno, da poškodovance vendarle temeljito pregleda zdravnik.
Notranja krvavitev drugje po telesu se lahko pokaže s šokom, krvavitev iz prebavil, ki sicer ni povezana s poškodbami, pa se lahko kaže s črnim blatom ali s krvavitvijo iz danke. Tudi tedaj nujno potrebujemo zdravnika.
Rana se lahko okuži
Površinske rane je prav tako dobro ustrezno oskrbeti. Koža pri starejših poškodovancih je tanjša in bolj nagnjena h krvavitvam, če pa ima poškodovani sladkorno bolezen, se tudi počasneje celi. Vsako odrgnino najprej speremo pod čisto, tekočo vodo. Če je rana umazana, jo najprej umijemo z milom. Majhne rane pustimo odprte, večje pa lahko pokrijemo s sterilnim zložencem in vsak dan spremljamo celjenje.
»Pri vseh razpočnih ranah, kot so ureznine, vbodi tujkov, opekline, in pri ranah, ki so jih povzročila kemična sredstva, je dobro, da jih najpozneje v šestih urah dokončno oskrbi zdravnik. Najprej seveda zaustavimo krvavitev, opekline najprej hladimo vsaj 15 minut v vodi s temperaturo približno 15 stopinj, nato pa nanje namestimo sterilni zloženec, po potrebi tudi kompresijsko obvezo in odidemo k zdravniku,« svetuje Špela Baznik. »Še posebno pri starejših ljudeh je treba preveriti zaščitenost proti tetanusu, saj večinoma že dolgo niso bili cepljeni, okužbe pa se v Sloveniji še vedno pojavljajo.«
Usodni zastoji
Padci in poškodbe niso edini vzroki, da starejši ljudje pogosteje potrebujejo nujno pomoč. Pogosto gre za poslabšanja kroničnih bolezni srca, pljuč, jeter ..., za novonastale bolečine v prsih, motnje srčnega ritma, težko dihanje, hude bolečine v trebuhu, vrtoglavico in za večje krvavitve iz črevesja. Tudi ob različnih okužbah, denimo pri pljučnici ali okužbi sečil, lahko zaradi odgovora organizma na okužbo pride do izrazitega poslabšanja, tudi do motenj zavesti.
Hitro ukrepanje je še zlasti pomembno ob srčnem infarktu ali možganski kapi.
- Huda, stiskajoča bolečina v prsih, ki se širi v obe roki, v vrat, zadaj med lopaticama, pa proti žlički, pri čemer je človek preznojen in lahko celo bruha, so najpogosteje simptomi srčnega infarkta, zato je treba takoj treba klicati 112, da pride po nas ekipa nujne medicinske pomoči. »Za bolnika, ki ima srčni infarkt, ni dobro, da gre sam k zdravniku, saj je to dodatna obremenitev za srčno mišico,« poudari Baznikova.
Tudi pri možganski kapi je časa za ukrepanje le malo. Če jo povzroči strdek, ki zamaši možgansko žilo, ga je mogoče uspešno raztopiti le, če bolnik prejmemo pomoč hitro, najkasneje pa v štirih urah in pol. Zato bodimo pozorni na simptome možganske kapi, kot je motnja govora, vida, če po polovici telesa slabše občutimo ali nimamo dobre mišične moči in ne moremo zadržati dvignjene roke ali noge, če imamo hudo motnjo ravnotežja, če ne moremo sami hoditi, če nas zanaša v eno ali drugo stran, če ne moremo požirati ...
Poleg omenjenega moramo nujno medicinsko pomoč (112) takoj poklicati, ko se pojavijo hude, neznosne bolečine v trebuhu, pri čemer nas obliva pot in prihaja do motenj zavesti.
Prva pomoč naj bo pri roki
Ob vsem tem naj poudarimo, kako pomembno je, da imamo vedno pri roki telefon. Prav tako mora biti dostopna škatla z osnovnimi pripomočki za prvo pomoč in tudi zdravili, če smo kronični bolniki in si ob poslabšanju stanja lahko z njimi pomagamo.
Nekatere poškodbe lahko oskrbi naš osebni zdravnik. Kadar smo v dvomih glede poslabšanja kronične bolezni, je najbolje, da o tem vprašamo kar tistega, ki najbolje pozna naše zdravstveno stanje, še svetuje zdravnica. Vedno pa je ob neljubih dogodkih koristno poklicati še svojce ali druge bližnje, ki lahko pomagajo tako s prvo pomočjo, kot pripraviti dokumentacijo.
KDAJ POKLICATI 112
112 pokličimo ob vsakem nujnem, življenje ogrožajočem stanju, kot je
- huda bolečina,
- težko dihanje in druge motnje dihanja,
- motnje zavesti,
- hude poškodbe,
- simptomi možganske kapi,
- simptomi srčnega infarkta,
- hude krvavitve,
- hudo potekajoče okužbe, tudi znaki okužbe osrednjega živčevja, denimo hud glavobol, bruhanje, trd vrat.
