-
Motnje v delovanju ščitnice nimajo starostne omejitve, doletijo nas lahko kadar koli. Po 60. letu jih ima četrtina do tretjina žensk. Hipotiroza, zmanjšano delovanje ščitnice, je pri starejših celo pogostejša kot pri preostalem prebivalstvu. Medtem ko so nekateri simptomi motenj delovanja ščitnice pri starejših ljudeh podobni kot pri mlajših, so drugi lahko manj očitni in jih zlahka zamenjamo z boleznimi prebavil, srca ali živčnega sistema.
Ščitnica je majhna, a pomembna žleza z notranjim izločanjem, je metuljaste oblike in v predelu vratu pred sapnikom. Hormoni, ki jih tvori, so ključni za rast, razvoj in presnovo. Pravzaprav vplivajo na delovanje celotnega telesa – na dihanje, utripanje srca, delovanje živčevja, telesno težo, mišično moč, menstruacijski cikel, telesno temperaturo, ravni holesterola in še marsikaj drugega.
Ne sprijaznite se z uhajanjem vode!
Prof. dr. Igor But, dr. med., predstojnik oddelka za ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor in višji svetnik, si želi, da bi manj žensk imelo plenice ali predloge zaradi uhajanja vode in da bi jim le-te zdravniki celo manj predpisovali. A seveda ne zato, ker bi jim odrekal to pravico, ampak zato, ker ve, da večini med njimi lahko pomagajo. »Pridite po pomoč,« svetuje tudi tistim ženskam, ki so svojo težavo do zdaj skrivale ali pa se z njo kar sprijaznile.
Kot nam je povedal, uhajanje vode prizadene tretjino vseh žensk. Pogostejša je stresna urinska inkontinenca, kjer do uhajanja pride ob naporu (kihanje, kašljanje, dvigovanje, skakanje, spolni odnosi ...). Pri desetih do dvajsetih odstotkih pa zaradi čezmerno dejavnega mehurja prihaja do urgentne urinske inkontinence, ko ženske pogosto sili na vodo, lahko tudi ponoči. Ta žensko spravi v največjo stisko, ugotavlja sogovornik, saj gre lahko za tako nenadno potrebo po mokrenju, da pogosto nima možnosti, da bi pravi čas prišla do stranišča. »Res hudo obliko uhajanja vode ima štiri do šest odstotkov vseh žensk, kar je še vedno ogromno, če pomislimo, da to pomeni okoli 50.000 Slovenk,« opozarja. Pri četrtini žensk se obe obliki inkontinence pojavljata hkrati.
Priloga: Cvetje in mir na Vremščici
Vabim vas na hrib, na katerem ni koče. Na vrhu je »le« travna planjava, kjer se lahko zleknemo, poiščemo notranji mir in se ob čistem ozračju zazremo do morja, Nanosa in naprej do Alp ali pa do Javornikov in Snežnika. Oči, nos in dušo pa si lahko napolnimo še s cvetjem, ki tu cveti od pomladi naprej, ko vas tam med prvimi nežno pozdravi gorski kosmatinec, potem pa se kar vrstijo še druge lepotice vseh barv, velikosti, oblik in vonjav.
Ob nežno vijoličastem kosmatincu je tu še modri encijan (clusijev svišč), v poletje pa si sledijo in včasih hkrati tekmujejo za vašo pozornost razkošne perunike in bolj diskretni glavinci, cela polja nežnih narcis in belih zlatih korenov, nežno svetlomodri francoski lan, živo rdeče rožnate krvomočnice, grmički potonik in turške lilije. Naštela bi jih še več, če bi le poznala njihova imena.
-
V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.
Največ vitamina D (Vitamin D3 ali holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Na območju Slovenije lahko v koži »vitamin sonca« učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca septembra. Vitaminski presežek sicer shranimo (v maščobah) za zimo, a njegova lanska zaloga je zdaj gotovo že skopnela.
Telemedicina – prihodnost, ki jo potrebujemo zdaj
Napovedi kažejo, da se bo število kroničnih bolnikov do leta 2033 povečalo kar za 80 odstotkov. Zdravstvena oskrba zanje bo še večji izziv, kot je danes. Ena izmed možnih rešitev, kako obvladati breme kroničnih bolezni, je telemedicina, ki je primerna za okoli petino vseh kroničnih bolnikov.
O tem je prepričana Dominika Oroszy, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poudarja pa, da telemedicina ne pomeni le merjenja različnih parametrov na daljavo z napravami, ki jih že ponujajo različni ponudniki, »pomembno je, da vse meritve spremlja zdravstveno osebje in ob odstopanjih ustrezno ukrepa«. To pomeni, da moramo natanko vedeti, katere zdravstvene parametre je smiselno spremljati, kdo jih spremlja, kako so bolnikovi podatki zaščiteni in seveda kakšna je pot ukrepanja, ko pride do odstopanj. Brez neposredne povezave meritev na daljavo in zdravstvenih storitev bomo imeli le veliko zaskrbljenih bolnikov, ki bodo pomoč iskali v urgentnih ambulantah in dolgih čakalnih vrstah zdravstvenega sistema, je prepričana.
-
Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikom povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni samo klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je velik del želodčnih težav in bolezni povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.
Pogost zdravstveni problem, katerega simptomi se ob obilju hrane povečajo, je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) z zgago (pekoč občutek za prsnico, ki se iz žličke širi navzgor proti vratu) in vračanjem želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo (regurgitacija). Tovrstne težave ima po nekaterih podatkih enkrat na mesec desetina do tretjina ljudi.
-
Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.
Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).
-
Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.
»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.
Sodobno življenje obremenjuje ledvice
V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije so opozorili, da skorajda ni človeka, ki ne bi imel tveganja za nastanek trajne in napredujoče ledvične okvare. Med dejavniki tveganja so namreč povišan krvni tlak (kdaj ste si ga nazadnje izmerili?), holesterol, srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen, te pa pestijo velik delež prebivalstva. Pri nas ima namreč čezmerno težo več kot polovica odraslega prebivalstva, vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let ima sladkorno bolezen, vsaka tretja oseba po 55. letu in vsaka druga po 80. letu pa bolezen srca ali ožilja.
Vroča tema vsakega poletja: vnetja sečil
Vnetja sečil pogosto prizadenejo predvsem ženske, pri katerih je pot bakterij v notranjost telesa krajša. Skoraj polovico žensk doletijo vsaj enkrat v življenju. S starostjo se pogostnost vnetij sečil (zaradi težav s prostato) poveča tudi pri moških. Značilno je pogosto, boleče in pekoče izločanje seča, pojavijo pa se lahko tudi druge težave, vključno s tako močno bolečino in slabim počutjem, da nas to lahko pripelje celo na urgenco. In zakaj se o teh težavah pogovarjamo poleti? Zaradi dehidracije in lulanja v morje.