Orjaški dežen je strupen!
Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki se ji kaže na daleč ogniti, saj že najmanjši stik s sokom te rastline povzroči pordelost kože in srbečico, ob izpostavljenosti sončni svetlobi pa boleče in pekoče izpuščaje, ki se lahko razvijejo v mehurje in rane, te pa se celijo zelo počasi. Rastlinski sok orjaškega dežna nikakor ne sme priti v stik z očmi, saj lahko povzroči začasno ali trajno slepoto.
Orjaški dežen, ki je kot okrasna rastlina s čudovitimi belimi kobulastimi cvetovi zašel k nam s Kavkaza, je v primerjavi z našimi, domorodnimi dežni veliko večji, saj zraste v višino od 2 do 5 metrov, razlike pa so opazne tudi v nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebla. Ker dežna težko ločimo, dokler je rastlina majhna, bodimo še posebej pozorni na steblo, ki je pri domačem dežnu zeleno, pri orjaškem pa ima sicer zeleno steblo ob dlačicah majhne vijolične lise. Listi so tri do petkrat globoko deljeni, zareza na listu pa sega skoraj do njegovega dna. Najbolje se o njem lahko poučimo v Botaničnem vrtu v Ljubljani, saj, kot pravi njegov vodja dr. Jože Bavcon, nas le ogled žive rastline lahko prepriča, kakšna je v resnici.
Na to orjaško rastlino v Sloveniji lahko naletimo ob železniški progi na Ljubljanskem barju, v okolici Botaničnega vrta in na nekaterih vrtovih, opazili pa so jo tudi v parku v Murski Soboti ter v okolici Maribora in Bleda, v Kočevju in na Blokah pa naj bi jo že zatrli. Kdaj je rastlina, ki se razmnožuje s semeni, ušla v naravo, ni znano, a bo trajalo še nekaj let, da jo bodo povsod iztrebili.
Previdno pri odstranjevanju
Pri odstranjevanju orjaškega dežna se je treba dobro zaščititi: obvezne so gumijaste rokavice, oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače. Odstranjeno rastlino posušimo v odmaknjenem, ograjenem delu vrta in jo tam varno sežgemo. Po končanem delu se je treba obvezno oprhati, obleko, v kateri smo ga odstranjevali, pa oprati. V Botaničnem vrtu v Ljubljani uničujejo orjaški dežen s košnjo, z izkopavanjem celotne rastline, poskusili so tudi z insekticidi, a po tem raje ne posegajo zaradi varstva narave, predvsem pa poskrbijo, da njihov orjaški dežen ne naredi semen, zato cvetove pravočasno porežejo.
S poznavanjem orjaškega dežna zavarujemo svoje in zdravje svoje družine. A mislimo tudi na druge in pomagajmo pri njegovem iztrebljanju v naravi. Dovolj bo, če bomo na rastlino opozorili, kadar bomo naleteli nanjo. V Botaničnem vrtu pravijo, da jim pošljite fotografijo z opisom kraja, kjer ste jo našli, na naslov vrtnarska.urica@vrt.si. Radi bodo odgovorili na vaša vprašanja in rastlino, če bodo ugotovili, da gre res za orjaški dežen, varno odstranili.
