Vaš svetovalec Dušan Bavec
Malica pri polovičnem delovnem času
Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 - v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz.
Denarno nadomestilo in občasno delo
Bralec na zavodu za zaposlovanje prejema denarno nadomestilo. Zanima ga, če bi občasno delal po podjemni pogodbi, kako bi to vplivalo na prejemanje denarnega nadomestila in kaj bi se zgodilo, če bi se zaposlil za 10 ur na teden?
Zakon o urejanju trga dela omogoča prejemnikom denarnega nadomestila, da na podlagi pogodb civilnega prava (denimo avtorske ali podjemne pogodbe) brez kakršnegakoli škodljivega vpliva na denarno nadomestilo prejemajo dohodke do največ 200 evrov na mesec. Če pa ti dodatni dohodki presegajo 200 evrov, se denarno nadomestilo sorazmerno zniža, in sicer za polovico prejemkov, ki presegajo 200 evrov. Pri tem pa mora biti delodajalec še posebej pozoren, da po podjemni pogodbi ne bo oddal takega dela, ki sicer sodi v delodajalčevo osnovno dejavnost ali pa gre za dela, ki se sicer opravljajo na sistemiziranem delovnem mestu, vendar predvsem kot pomožna in enkratna dela. Kazen za tak spregled je namreč zelo visoka, problem pa se pogosto skriva v tem, da je ločnica včasih zelo nejasna in za prava neukega delodajalca težko razumljiva. ZDR-1 namreč prepoveduje pogodbe civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja (delo v organiziranem delovnem procesu, ko delavec opravlja delo za plačilo in nepretrgoma po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
V primeru zaposlitve za 10 ur na teden, kar pomeni četrtino polnega delovnega časa, pa bi se denarno nadomestilo sorazmerno zaposlitvi znižalo in bi ga vse do izteka časa, za katerega mu je bilo dodeljeno, prejemal v višini treh četrtin siceršnjega denarnega nadomestila, za četrtino delovnega časa, za kolikor bi bil zaposlen, pa bi prejemal plačo. Ni pa možna različica, da bi bil zaposlen, denimo, za četrtino delovnega časa, prejemal pa bi polno denarno nadomestilo!
