Kaj pričakujemo od zdravstvene reforme?

Dobro je vedeti | nov. '14

Nova vlada si je med drugim kot prednostno nalogo zadala izpeljati prepotrebno zdravstveno reformo. O njej smo že večkrat pisali, žal pa je vse doslej ostalo le pri obljubah. Očitno je, da doslej ni bilo ne politične ne strokovne volje, da bi izpeljali ta zahteven projekt.
Napisanih je bilo že nekaj osnutkov zakonov, vendar so vsi obležali v predalih. Lahko le upamo, da tokrat to vprašanje ne bo ostalo le mrtva črka na papirju koalicijskega sporazuma.
Zakaj pišemo o tem? Zato, ker mora tudi civilna družba povzdigniti svoj glas, da bi bil ta projekt uresničen v tem mandatu. Ne gre prezreti, da gre za tako pomembno področje, ki bi ga morali uskladiti z družbenoekonomskimi in demografskimi spremembami v državi. Zdravje je pomembna vrednota, na katero pomembno vpliva zdravstveni sistem. Zdravstveni sistem ni le v interesu posameznika, temveč družbe kot celote. Brez dobrega zdravja ni delovne sposobnosti, ni sreče in ni blaginje države. Zato se moramo vsi vključiti v razprave, ki bodo kmalu sledile.
Upokojenci smo že povedali svoja stališča do načrtovane zdravstvene reforme. Nekatera od njih ponavljamo že desetletje, vendar nas doslej niso dovolj upoštevali. Zato smo pred nedavnim vnovič pripravili regijske posvete, ki so se jih udeležili tako upokojenci, kot tudi drugi zainteresirani. Naša stališča pa smo 1. oktobra na sestanku s poslanci, ministrico za zdravje in drugimi, ki se s to tematiko poklicno ukvarjajo, posredovali tudi državnemu zboru.  
Zagotoviti je treba finančno vzdržen sistem
Poudarili smo, da je zdravstvena reforma nujna, da mora biti celovita in zajeti mora zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje in opravljanje zdravstvene dejavnosti. Eno najpomembnejših vprašanj pri oblikovanju zdravstvene reforme pa bo zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti finančnega sistema. Pri tem se moramo zavedati, da tega v prihodnje ne bo mogoče doseči z javnimi sredstvi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delodajalci nas vse bolj opozarjajo, da je delo že zdaj preobremenjeno in da prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ni mogoče zviševati. Že danes pomemben delež prispevamo s prostovoljnim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in tudi s povsem zasebnimi sredstvi. Pri tem pa bo treba končno rešiti vprašanje, s katerim se soočamo že daljše obdobje – to pa je, ali je še sprejemljiva zdajšnja oblika prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mnogi menijo, da ni, ker ne temelji na načelu pravičnosti, ker v bistvu ne gre za prostovoljno zavarovanje, saj ni mogoče uveljavljati zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zavarovanje, če zavarovanec tudi nima prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Treba se je zavedati, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko do polne cene zdravstvene storitve, ki je ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. In lahko le upamo, da bomo premogli toliko pameti, da bomo našli primerne rešitve, ki bodo poleg načela vzajemnosti zagotovile tudi načelo pravičnosti. Ne pozabimo, da smo v preteklosti že imeli sistem plačil prek participacij, ki smo ga opustili, ko smo uveljavili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Zdravstveni zavodi nosilci javne zdravstvene dejavnosti
Drugo vprašanje, na katerega že dolgo opozarjamo, je določitev tako imenovane košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta mora zagotoviti uresničevanje načel enakosti in pravičnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Stroka bo morala povedati, katere so tiste zdravstvene storitve, ki niso take narave, da bi jih moralo kriti obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem bo treba tudi upoštevati, da demografske spremembe v naši družbi postavljajo pred družbo nove izzive tako glede vloge gerontologije, kot geriatrije, negovalnih oddelkov in paliativne oskrbe.
Nadaljnje pomembno vprašanje, na katerega bo morala odgovoriti zdravstvena reforma, je vloga javnih zdravstvenih zavodov. Po prevladujočem stališču upokojencev morajo ti zavodi ostati temeljni nosilci javne zdravstvene dejavnosti. Razumljivo je, da pri tem ne bomo mogli mimo koncesionarjev, ki so se v dosedanjem razvoju kar precej razširili, vendar pa bo treba njihovo dejavnost in tudi razvoj utemeljiti na javnem interesu in ne na interesu posameznih skupin ali celo posameznika. Reforma pa bo morala jasno ločiti javne zdravstvene dejavnosti od zasebnih. Prav gotovo nas čaka zahtevna bitka, saj se že zdaj soočamo z različnimi pogledi in interesi. Verjetno prav zaradi različnih interesov nismo že doslej uveljavili meril, na podlagi katerih bi zasnovali javno in učinkovito zdravstveno mrežo po posameznih regijah. Morda gre tudi v tem iskati razloge, da še nimamo normativov in standardov, o katerih se prepiramo že dalj časa, prav zaradi njihovega pomanjkanja pa se izgubljajo prepotrebna sredstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Vso pozornost bomo morali posvetiti tudi vodenju in upravljanju zdravstvenih zavodov, ki zahteva specifična znanja. Tudi glede tega vprašanja se krešejo mnenja in bitka zagotovo ne bo lahka.
Ko se bomo soočali s temi vprašanji, pa bi bilo dobro upoštevati našo specifično prehojeno pot, ki je v preteklosti dala dobre rezultate in smo bili z doseženim nivojem zdravstvenega varstva mnogim za zgled. Zato upam, da ne bomo nekritično presajali tujih rešitev v naše razmere, ne da bi pri tem upoštevali pozitivne izkušnje, ki jih imamo. Zavedati pa se tudi moramo, da naša država premore le blizu dva milijona prebivalcev, da je zavarovancev še veliko manj in da ne moremo kopirati rešitev, ki so primerne za države z bistveno večjim  številom zavarovancev. To še zlasti velja za idejo, da bi zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki uresničuje obvezno zdravstveno zavarovanje, nujno potreboval konkurenco.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media