Manj pravic in nižja pokojnina

Dobro je vedeti | nov. '14

V minulih dneh so nekateri mediji govorili in pisali o sramotno nizkih pokojninah oseb, ki so bile zavarovane za ožji obseg pravic. Prizadeti upokojenci so izražali razočaranje nad višino odmerjene pokojnine, sklicevali so se na redno plačevanje prispevkov in na prepričanje, da jim tako zavarovanje vendarle zagotavlja primerne prejemke, pa tudi na njegov smisel. Upravičeno?

Težko je soditi. Ker gre za posebno obliko zavarovanja, ki se že v poimenovanju razlikuje od »rednega«, njegov opis pa razkriva tudi druge razlike, bistveno nižje so tudi finančne obveznosti zavarovancev, je vsekakor tvegano sklicevati se na nepoznavanje njegovih posledic.

Pojem zavarovanja za ožji obseg pravic je bil v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljen z zakonom iz leta 1992. Zanj se je večina možnih zavarovancev povsem svobodno odločala, nekateri pa bi se lahko vključili tudi v obvezno zavarovanje. Zavarovanje je zagotavljalo le pridobitev pravice do starostne, invalidske in družinske pokojnine, slepim zavarovancem na tej podlagi tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Ti zavarovanci so z vključitvijo zavestno sprejeli tveganje, da praviloma ne bodo mogli pridobiti pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove (s tem pa tudi na znatno nižjo pokojnino), do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do predčasne pokojnine, do delne pokojnine, do pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, do invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in dodatka za rekreacijo upokojencev.

Sprva širok krog zavarovancev

Zakon je sprva določal razmeroma širok krog možnih zavarovancev, in sicer: osebe, ki so kot edini ali glavni poklic z osebnim delom samostojno opravljale obrtno, prevozniško, gostinsko ali drugo gospodarsko dejavnost; umetniško ali kako drugo kulturno dejavnost; odvetniško ali drugo samostojno dejavnost ter duhovniško ali drugo versko službo, lastnike zasebnih podjetij in zavodov v Republiki Sloveniji, če so jih osebno vodili in niso bili obvezno zavarovani na drugi podlagi ali pa so bili uživalci pokojnin, kmete in člane njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki so v Republiki Sloveniji opravljale kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic; vrhunske športnike in šahiste – člane telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Republiki Sloveniji in osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje, če so izpolnjevale določene statusne pogoje. Od februarja 1996 pa je zakon ta krog omejil le še na vrhunske športnike in šahiste ter osebe, ki so se lahko prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje.

To zavarovanje se je razlikovalo od zavarovanja za vse primere po višini osnove, od katere so zavarovanci plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Njena izbira je bila prostovoljna, omejena na spodnjo mejo, ki je bila enaka znesku zajamčene plače, navzgor pa z zneskom najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo prispevkov in davkov, ki so se obračunavali od plač v Republiki Sloveniji.
Zakon je določal, da se pokojnina v teh primerih odmeri od dejanske pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki za zavarovanje. Ne glede na to, kako je bila oseba zavarovana, ali za vse primere zavarovanja ali samo za ožji obseg pravic, pa njena starostna pokojnina ni mogla biti nižja od 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

Če je zavarovanec prebil del zavarovanja v obveznem zavarovanju za celoten obseg pravic, del pa v zavarovanju za ožji obseg pravic, je bil obseg pridobljenih pravic odvisen od obdobja, prebitega v posamezni vrsti zavarovanja v obdobju trajanja skupnega zavarovanja ne glede na to, kako je bil zavarovan ob uveljavljanju pravic. Če je pretežni del skupnega obdobja zavarovanja prebil v zavarovanju za celoten obseg pravic, je lahko uveljavil vse pravice, sicer pa le pravice za ožji obseg zavarovanja.

Zdajšnji zakon je omejil tovrstno zavarovanje

Zakonodajalec je nameraval z uveljavitvijo prejšnjega zakona (ZPIZ-1) odpraviti to obliko zavarovanja, vendar pa je bila v tretji fazi postopka sprejemanja zakona kljub temu uveljavljena možnost takega zavarovanja. Zagotavljala je enak obseg pravic kot pred tem veljavna zakonodaja. Vanj pa so se lahko na novo vključile le osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje. Višina osnov, od katerih so plačevali prispevke, pa je znašala polovico od 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se je določala zavarovalna osnova.

Zdaj veljavni zakon (ZPIZ-2) je možnost takega zavarovanja še bolj omejil. Omogoča ga le še osebam, ki so bile do 31. 12. 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri Zavodu za zaposlovanje Slovenije, osebam, ki so bile v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje kot osebe, ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje, ter osebam, ki so bile do uveljavitve tega zakona vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva.
Zakon je pri priznavanju pravic ohranil že omenjeno načelo pretežnosti zavarovanja. Ti zavarovanci nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, razen v primeru slepote in nepremičnosti, prav tako pa tudi ne pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti. Zajamčena pa jim je pokojnina, odmerjena v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kot je tudi najnižja možna starostna pokojnina moškega za 15 let zavarovalne dobe, zavarovanega za celoten obseg pravic. V letošnjem letu je to 198,32 evra.

Osnova, od katere ti zavarovanci plačujejo prispevke, je za kmete enaka osnovi, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače. Letos je to 38,11 evra. Za brezposelne pa je osnova vezana na določeno razmerje do povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki se vsako leto postopno zvišuje. Letos je to 18 odstotkov ali 66,76 evra.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media