Vaš svetovalec mag. Janez Tekavec
Dedovanje nekdanjega moža
Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka. Nekaj let kasneje pa se je ločila, še kasneje umrla, tako da je z bralko in njenim možen ostal na kmetiji le vnuk. Nekdanji zet se zdaj hvali, da bo kmetija njegova. Bralko skrbi, kako je s tem.
Bralka, žal, ni napisala, na kaj misli, ko govori o tem, da sta kmetijo prepisala na hči. Če sta ji kmetijo podarila ali jo izročila z izročilno pogodbo, potem je kmetija postala last hčere in jo bo podedoval vnuk, čeprav je še mladoleten. Vnuk postane lastnik kmetije, ker pa je še otrok, z njo praviloma res upravlja njegov oče, čeprav je z vsemi v zelo slabih odnosih. Njegovo upravljanje pa ni neomejeno, saj mora biti pod nadzorstvom centra za socialno delo. Brez njihovega soglasja nekdanji zet ne more ničesar prodati niti obremeniti, četudi je zastopnik mladoletnega sina. Če je nekdanji zet res tako zelo problematičen, kot piše bralka, obstaja pravna možnost, da center za socialno delo bralkinemu vnuku določi skrbnika. O tem pa se mora bralka obrniti na center za socialno delo. Še hujši ukrep zoper nekdanjega zeta pa je, da mu sodišče odvzame roditeljsko pravico. Zakon določa, da se roditelju odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo, če zlorablja roditeljsko pravico ali če je otroka zapustil, če je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali če je kako drugače hudo zanemarjal svoje dolžnosti do otroka. To pa je skrajni ukrep, ki se uporablja v res hudih primerih. O odvzemu roditeljske pravice odloča sodišče.
Če je bralka z besedami, da sta prepisala kmetijo na hči, mislila, da sta v njeno korist napisala oporoko, pa sta bralka in njen mož še vedno lastnika kmetije. V tem primeru se je hči zaradi oporoke le nadejala, da bo postala lastnica, kar posledično pomeni, da vnuk še ne bo ničesar dedoval, nekdanji zet pa se neutemeljeno nadeja, da se bo lahko kakorkoli vmešaval v kmetijo.
Zamenjava odvetnika
Bralko je ob ločitvi pred več kot desetimi leti zastopal odvetnik. Zastopal jo je tudi v nadaljnjih postopkih pri delitvi nekoč njunega skupnega premoženja. Zdaj pa ji je sporočil, da je ne bo več zastopal, bralka pa je zaradi tega precej obupana.
Tako odvetnik, kot zastopani imata pravico, da odpovesta zastopanje. Bralka bi lahko odvetniku kadarkoli odpovedala pooblastilo, odvetnik pa je dolžan stranko zastopati še najmanj 30 dni po tem, ko ji odpove pooblastilo. Pooblastila pa ne sme odpovedati v neprimernem trenutku, denimo takrat, ko je začel teči rok za pritožbo ali kako drugo pravno sredstvo. Odvetnik torej sme odpovedati pooblastilo takrat, ko je glede na potek postopka še dovolj časa, da si stranka lahko najde novega odvetnika.
Bralka ne more doseči, da bi jo odvetnik še naprej zastopal, če ta tega ne želi več. Morala bo poiskati novega. Lahko pa bi v postopkih nastopala tudi brez odvetnika, a je vprašanje, ali ima dovolj znanja in veščine za uspešno vodenje postopka.
Brezplačna pravna pomoč
Bralcu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, odvetnik pa mu je po pogovoru zaračunal stroške za zbiranje podatkov in za pogovor. Bralca je to precej vznemirilo, saj je bil prepričan, da je zastopanje zanj povsem brezplačno.
V primeru odobrene brezplačne pravne pomoči je zastopanje brezplačno le v delu, za katerega je ta odobrena, kar pomeni, da so iz proračuna sodišča kriti tisti stroški zastopanja, ki so navedeni na napotnici brezplačne pravne pomoči. Povedano bolj preprosto: če je bralec dobil odobreno brezplačno pravno pomoč za prvi nasvet, je krit le ta nasvet. Če je dobil brezplačno pravno pomoč za zastopanje v sodnem postopku, so s tem kriti sodni postopek in pogovor z odvetnikom, če pa je na primer dobil odobreno brezplačno pravno pomoč za spor, ki ga ima s sosedom, od odvetnika pa je želel nasvete o ločitve od žene, je odvetnik to upravičen dodatno zaračunati bralcu.
Če je torej odvetnik zahteval od bralca plačilo za storitev, ki je zajeta v odobreni brezplačni pravni pomoči, lahko bralec to plačilo zahteva nazaj, prav tako pa lahko o tem obvesti sodišče, ki mu je izdalo napotnico za brezplačno pravno pomoč, ter Odvetniško zbornico Slovenije. Kot že rečeno, pa mora bralec najprej natančno preveriti, za kaj mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč in za kaj ne.
