Veljavni sistem ne spodbuja dela

Dobro je vedeti | okt. '14

Upokojeni samostojni podjetniki, ki morajo vrniti izplačane pokojnine in za nazaj poravnati prispevke iz dejavnosti, že nekaj časa bijejo plat zvona. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na  47. sejmu MOS v Celju so bili razpravljavci enotnega stališča, da je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna kategorija ter da veljavna pokojninska zakonodaja ne spodbuja dela.

Konec leta se namreč izteče prehodno obdobje, ko se morajo samostojni podjetniki odločiti bodisi za najmanj polovično zaposlitev, pri čemer bi plačevali polovične prispevke in prejemali polovično pokojnino, bodisi za prenos podjetja na drugo osebo ali za prenehanje dejavnosti. Praksa pa kaže, da se za delno upokojitev odloča le malo podjetnikov. OZS se zavzema za ustavitev postopkov (ZPIZ je namreč uvedel 658 postopkov, 99 je že izdanih odločb, 140 pa jih še čaka), za podaljšanje prehodnega obdobja za najmanj eno leto in za spremembo zakonodaje, ki bi upokojencem omogočila, da bodo lahko hkrati prejemali pokojnine in opravljali svojo dejavnost. V tem vidijo več pozitivnih učinkov: zaposleni bi ohranili delovna mesta, manj bi bilo sive ekonomije in več možnosti za zaposlitev, več denarja bi bilo za državno blagajno, pa tudi potrošniki bi imeli večjo izbiro. Dušan Bavec iz OZS je povedal, da je prejšnji pokojninski zakon ZPIZ-1 dopuščal tri izjeme, možen je bil izvzem iz zavarovanja, kar pa je novi ZPIZ-2 odpravil. Opozoril je, da so podjetniki delali legalno in plačevali prispevke, zdaj pa jih preganjamo, kot da so delali na črno.

Božena Macarol iz OZS je ugotovila, da se je Slovenija zgledovala po zakonodaji razvitejših evropskih držav, kjer zvišujejo upokojitvene starosti na več kot 65 let, podaljšujejo pokojninsko dobo na več kot 40 let, zmanjšujejo  javne pokojnine, ne pa po primerljivih državah (kamor sodijo Estonija, Latvija, Poljska …), kjer imajo nizke pokojnine, te pa so tudi glavni in edini vir preživetja upokojencev. Večina teh držav namreč ne pozna omejitev pri delu upokojencev. V razvitih državah poznajo postopno odhajanje s trga dela s krajšim delovnim časom, delovna mesta so prilagojena starejšim, bolj cenijo znanje in veščine, ki jih imajo starejši, javne pokojnine niso edini vir preživetja upokojencev, po 65. letu starosti pa tudi v teh državah ni več omejitev, ko gre za prejemanje pokojnine in dohodek iz dejavnosti. Macarolova je predstavila še nekaj izračunov, ki so potrdili, da se upokojenim podjetnikom ne izplača delati, ker bi bili s tem kaznovani pri pokojnine.

Iztok Mohorič iz OZS je poudaril, da ni pošteno kaznovati ljudi, ki so imeli registrirano dejavnost in so plačevali prispevke, vendar ob registraciji niso bili opozorjeni na posledice. Pokojnina je pravica posameznika, do katere je upravičen na podlagi vplačanih prispevkov, zato nameravajo pravico iskati tudi na evropskem sodišču za človekove pravice.
Predlog OZS podpirajo na gospodarskem ministrstvu, saj ocenjujejo, da bi bili učinki pozitivni za vse deležnike, je pa treba to področje urediti celovito in v čim krajšem času.

S tem se je strinjala tudi Branka Kastelic iz ZDUS, ki je opozorila, da že 10 let ni prišlo do rasti pokojnin, kar 30 odstotkov upokojencev pa prejema pokojnino do 500 evrov, s čimer težko preživijo. Predstavnica varuha človekovih pravic pa je opozorila, da je pravica do pokojnine ustavna pravica, je tudi pridobljena pravica, v katero po mnenju varuha ni dopustno posegati.

Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedal, da pri tem določilu ne gre za napako, ampak so tako odločitev sprejeli socialni partnerji na pogajanjih. Po njegovem mnenju pokojnina ni ekonomska kategorija, ampak gre za kategorijo medgeneracijske solidarnosti. Če bi šlo za rento od vplačanih prispevkov, bi morali upoštevati vseh 40 let in ne le 20. Zavzel se je za sistemsko rešitev, saj ne smemo pozabiti tudi drugih kategorij zaposlenih, denimo tistih, ki bi morda želeli še delati in hkrati prejemati pokojnino.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media