Psihološka svetovalnica – oktober 2014
Spremenila te bom!
Naročnica je bila poročena dvajset let. Njena partnerska zveza pa ni bila uspešna, saj sta se z možem ves čas prepirala, ker skoraj o nobeni stvari nista imela enakega mnenja. Ženi se je zdelo, da skoraj nikoli ni bila upoštevana, sumila je tudi, da ima mož druge ženske. Tudi sama si je poiskala drugega moškega, takega, ki ji izkazoval tako želeno pozornost. Po petih letih pa se je izkazalo, da je prišla z dežja pod kap, zaradi česar je hudo razočarana. Tudi v novem razmerju namreč ni pravega razumevanja, miru in prijaznega sobivanja. Ves čas njunega skupnega življenja napolnjujejo nesporazumi predvsem zato, ker se novi partner ne vede tako, kot bi si naročnica želela in ker ga skoraj ves čas popravlja in mu dopoveduje, kakšen bi moral biti. Od mene je želela izvedeti, kako naj spremeni moža, da bi ji bil res všeč. O tem, da ga ima zelo rada pa sploh ne dvomi.
Gospa sem povabila, da je prišla na razgovor skupaj z možem. Pri ustvarjanju zveze ali odnosa namreč vsak sodeluje s svojimi prepričanji in svojo predstavo o tem, kakšna naj bi bila uspešna partnerska zveza. Ko pa pride do razhajanj in do različnih pogledov, vsak od partnerjev skuša prisiliti drugega, da sprejme njegov koncept dobre zveze. Ker naša naročnici ne more spremeniti partnerja in ker se njemu zdijo njeni poskusi in dejanja preveč agresivna, se ji umika, kar jo še bolj jezi. Do konfliktov prihaja, ker ne razlikujeta med ljubeznijo in ljubezensko zvezo.
Pri partnerski terapiji se je najprej treba pogovoriti o tem, da ljubezen in zveza nista isto. Rada se imata lahko kljub temu, da gojita različne predstave o tem, kakšna bi morala biti njuna zveza. Razumevanje te razlike je naročnici pomagalo, da se ni prehudo razburila vsakokrat, ko se partner ni vedel tako, kot se je njej zdelo, da bi se moral.
Treba se je bilo pogovoriti, kaj vsak od njiju pričakuje od zveze, kateri elementi so pomembni za vsakega in kateri niso. Bolje sta se razumela, ko sta se dogovorila o minimumu, ki je potreben, da bo zveza za oba dobra, pri čemer sta dorekla potreben kompromis. Zelo pomembno je bilo tudi spoznanje, da še ne pomeni, da te partner nima rad, če se z nečim ne strinja in če nečesa ni pripravljen narediti. Vložiti je treba energijo v sporazum, katere stvari so res pomembne in katere niso za njuno zvezo in biti v skladu s tem pripravljen tudi tako ravnati. Partnerstvo je namreč vedno kakovostno, če vanj vlagamo trud, čas in potrpljenje. Preverjeno!
