Gibanje zdravi!

Zgodbe | nov. '14

Janez Gorjanc, ki zadnja leta živi v okolici Tržiča, ima od nekdaj rad šport in gibanje. Pravzaprav je bil sprva vrhunski športnik, saj se je leta 1972 udeležil olimpijade v Saporu na Japonskem, kjer je tekmoval v nordijski kombinaciji (tek na smučeh na 15 kilometrov in skoki na 120-metrski skakalnici). Zasedel je 32. mesto. Čez dve leti je tekmoval v isti disciplini še na svetovnem prvenstvu v Falunu na Švedskem in bil sedemindvajseti.  

Potem se je njegova tekmovalna kariera sklenila, končal je visoko šolo za telesno kulturo in bil nekaj let trener v kranjskem Športnem društvu Triglav, več kot dvajset let pa organizator rekreacije v kranjski Savi, dokler je bila še v slovenski lasti. Vsak prosti trenutek so zaposleni hodili v hribe, kolesarili, tekli na smučeh in tudi telovadili. »Že Platon je vedel, da je zdrav duh le v zdravem telesu.« Vmes se je naš sogovornik poročil in ima sina Saša. V posebno veselje mu je vnuk Lenart, ki ima dve leti.
Po petintridesetih letih delovne dobe so ga med prvimi odpustili, saj se jim rekreacija zaposlenih ni več zdela pomembna. »Jaz pa sem že tedaj vedel, da gibanje telo krepi in zdravi. Danes o tem govorijo tudi zdravniki in pišejo strokovne članke, kako gibanje, predvsem na svežem zraku preprečuje visok krvni tlak, holesterol, debelost, sladkorno bolezen, demenco in deluje tudi proti raku,« nadaljuje in dodaja, da športa ne sme biti ne premalo ne preveč, da je koristen. Koliko, pa ve vsak sam.«
Samo ležati ne
Naš sogovornik meni, da je vsakršno gibanje, tudi sprehodi, boljše kot ležanje na kavču in gledanje televizije s hrano v rokah. To še posebej velja za starejše. »Kdor se enkrat pošteno zasedi in zaleži, bo hitro končal na invalidskem vozičku ali pa celo prezgodaj odšel na drugi svet,« je prepričan Janez Gorjanc.
Na leto pri svojih šestinšestdesetih še vedno prekolesari blizu 2500 kilometrov. Ko sede na kolo, jih naredi približno štirideset. Več ne, sicer je naslednji dan preveč utrujen. Pozimi pa kolo zamenja s tekaškimi smučmi in rad teče na Pokljuki ali v Ratečah.
»Pravzaprav smo štirje prijatelji, stari od 60 do 70 let, ki se skupaj že več kot dve desetletji  ukvarjamo s športom. To smo: Milan, Emil, Janko in jaz, nerazdružljiva četverica. Vsak teden se dvakrat za dve uri kam zapeljemo na rekreacijo. Vedno je eden od nas dežuren in vozi avto; vse nas pride iskat in nato razpelje nazaj po domovih.«
Rad ima tudi svoj vrt okoli hiše, ki ga z ženo Zojo skrbno urejata. Tako vedno vesta, kaj dajeta na krožnik. »Vrtnarjenje je tudi dobra rekreacija, pa še koristno je, saj potem zelenjave ni treba kupovati in s pokojninami, ki se že nekaj let ne popravljajo, upokojenci laže preživijo!«
Za konec še pove, da dnevnih časopisov, ki so polni svetovne in slovenske politike, ne bere več. »Če politiki lažejo, so koruptivni, maščevalni, neodgovorni itd., je nekaj narobe z njimi in ne z nami. Normalni ljudje drugim ne uničujejo življenja, oni pa ga nam že od osamosvojitve naprej. Veste, včasih sta bila Kranj in Tržič polna industrije, delovnih mest je bilo na pretek za vse, tudi za prišleke. Dandanes pa sta to mesti strahov.«

Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media