Odvzeti bolečino je božansko delo
Delo medicinske sestre je ustvarjalno in zahteva vsega človeka z veliko znanja, s srcem in dušo, nudi pa tudi veliko zadovoljstva. V svojem dolgem delovnem obdobju je Vera Grbec spoznala veliko izrednih ljudi; kot pravi, se je od njih veliko naučila, hkrati pa tudi sama pustila pečat v stroki in na ljudeh.
Vera Grbec, medicinska sestra in diplomirana organizatorka dela v zdravstvu je prva tri leta živela v Borovnici. Njen oče je bil železniški čuvaj, zato se je družina preselila v Kočevje, kjer jih je doletela druga svetovna vojna. Kot pove: »je bila vojna zelo pomemben mejnik v mojem življenju, čeprav sem bila zelo mlada. Dogodki in razmišljanja o dobrem in zlem so mi ostali vse življenje.«
Odločitev, da bo medicinska sestra, je sprejela v zadnjem letniku gimnazije. »Zelo redko smo šli k zdravniku, večino težav z zdravjem smo bolj ali manj uspešno reševali sami,« pove. »V tistem času je bila tuberkoloza velik zdravstveni problem. Tudi sama sem poznala mlade ljudi, ki so zboleli in se spopadali s to hudo boleznijo. Začelo se je zdravljenje s streptomicinom in uvajanje protituberkuloznih dispanzerjev. Ob tem sem začutila, da lahko kot medicinska sestra veliko naredim. Res sem hotela biti del tega velikega gibanja.«
Odvzeti bolečino je božansko delo
Njena poklicna pot je bila pestra. V začetku šestdesetih let se je zaposlila na Oddelku za anestezijo in reanimacijo v Kliničnem centru v Ljubljani. »Zdelo se mi je tako čudovito, če lahko nekomu rešiš življenje ali mu odvzameš bolečino.« Poleg dela z bolniki je bilo treba skrbeti za vse pripomočke in sisteme, ki so bili vedno bolj zapleteni in vedno novi. Zato je odšla na usposabljanje na Dansko, čeprav je zaradi tega morala prekiniti delovno razmerje.
Po vrnitvi domov je uveljavila marsikatero spremembo. Kasneje, ko je postala glavna medicinska sestra, si je z dobro organizacijo, delovnimi pripomočki, s pozitivnim ozračjem in primernimi medsebojnimi odnosi prizadevala olajšati in izboljšati delo medicinskih sester. Uspešno je končala študij organizacije dela v zdravstvu in na Višji šoli za zdravstvene delavce predavala predmeta Organizacija dela v zdravstvu in Etika zdravstvenih delavcev.
Etična vprašanja prevzamejo človeka
»Delo na področju etike človeka zasvoji, ko se začne z njo ukvarjati. Vedno znova se odpirajo nova vprašanja in odgovori, vedno bolj greš v globino,« pravi sogovornica. Etika je področje, s katerim se je ukvarjala do upokojitve, in je še vedno ne pusti hladne. »Vsi zdravstveni delavci imamo temeljna etična izhodišča ne glede na poklic, ki ga opravljamo.Vendar pa narava dela posameznega poklica zahteva drugačen pristop,« pove. Obravnava bolnika s stališča zdravnika je drugačna, kot je pri zdravstveni negi, ki jo opravlja medicinska sestra ali zdravstveni tehnik. Če je zdravnik usmerjen v diagnostiko in zdravljenje, medicinska sestra obravnava bolnika celostno kot osebo, ji nudi pomoč, ko nima moči, volje ali znanja za obvladovanje vseh svojih funkcij v zdravju in bolezni. Zaradi teh razlik so etične dileme za vsako poklicno skupino posebne. Prav to različnost je hotela zajeti v kodeksu, namenjenem medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki ga je napisala pred dvajsetimi leti.
Poleg pedagoškega dela je veliko delovala na področju izobraževanja doma in v tujini ter sodelovala s Svetovno zdravstveno organizacijo. Spodbujala je sodelovanje z univerzami na Nizozemskem, Belgiji, Veliki Britaniji in ZDA. Leta 1993 je omogočila vpis prve generacije študentov zdravstvene nege v fakultetni študijski program Zdravstvena vzgoja.
Učenje ji je spodbujalo vedoželjnost in prinašalo nove izkušnje in znanja, kar jo ohranja mladostno. Ustvarjalnost spodbuja pri sebi tako, da se vključuje v dejavnosti, ki jo zanimajo: » Zelo rada berem, že več let sem vključena v univerzo za tretje življenjsko obdobje. Zanimata me umetnostna zgodovina in zgodovina. Uspešno obvladujem zdravstvene težave, ki sem jih pridobila z leti. Kolesarim, hodim na sprehode, delam na vrtu,« pove Vera Grbec. Vedno je bila in ostaja zvesta zlatemu etičnemu pravilu, ki pravi: stori tako, kot želiš, da bi drugi storili tebi ali tvojim bljižnjim v podobnih okoliščinah.
Njeno delo je pustilo sledi tako pri njenih sodelavcih, študentih in bolnikih, odmevalo je tudi v strokovni javnosti. To dokazujejo številna priznanja. Med drugim je letos dobila nagrado Angele Boškin za življenjsko delo, ki ga podeljuje Zbornica - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
