Vaš svetovalec Boštjan J. Turk
Pravica do kakovostnejših zdravil
Bralka ima kronične težave s kožo. Do nedavna ji je zdravnik predpisoval posebej pripravljeno kremo, zdaj pa industrijsko kremo, a so njeni učinki precej slabši od prejšnje, poleg tega ji povzroča še stranske učinke na koži. Zanima jo, ali lahko od zdravnika zahteva, da ji predpiše prejšnjo kremo?
Bralkino vprašanje je povezano z razlikovanjem med tako imenovanimi galenskimi (industrijskimi) in posebej pripravljenimi (magistralnimi) zdravili. Zdravnik je do nedavna predpisoval magistralno zdravilo (kremo). Za ta zdravila velja, da večinoma ne vsebujejo dodanih konzervansov, stabilizatorjev in barvil in so zaradi tega do pacienta prijaznejša, hkrati pa zahtevajo strožje pogoje shranjevanja in uporabe, tudi rok uporabnosti je krajši. Rok uporabnosti za kreme, mazila in praške je,denimo, en mesec.
Čeprav bi bilo prav, da bi medicina in farmacija v prvi vrsti upoštevali interese in želje pacientov, pa sta zakonodaja in praksa, žal, pogosto drugačni. Predpisi namreč zdravnikom in farmacevtom ne nalagajo predpisovanja ali izdajanja posebej pripravljenih (magistralnih) zdravil kot obveznost niti ne kot prednost, prej celo nasprotno. Pravila zdravstvenega zavarovanja namreč določajo, da ima zavarovanec pravico do magistralnih zdravil na recept, navedenih v seznamu takih zdravil le v tedaj, če na trgu ni industrijsko ali galensko izdelanega zdravila z enako sestavo.
Magistralnega zdravila se niti ne sme predpisati in izdati na recept, če je na trgu na voljo podobno galensko zdravilo. V tem primeru se namreč izda galensko zdravilo v najboljšem približku zahtevane količine ali jakosti. Vendar pa gre tudi za izjemo. Navodilo za predpisovanje in izdajanje magistralno pripravljenih zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč določa, da v primeru, če je v prometu galensko zdravilo, ki je razvrščeno na pozitivno ali vmesno listo zdravil, se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ne sme izdati magistralnega pripravka z enako sestavo, razen tedaj (!), ko je to zdravilo deficitarno ali lekarna nima v svoji sestavi galenskega laboratorija in tudi ni v pogodbenem razmerju z galenskim laboratorijem.
To potrjuje tudi praksa – zdravnik se po navadi odloči za magistralno recepturo, če ni ustrezne farmacevtske oblike zdravila ali če niso na voljo registrirana zdravila ustrezne jakosti. Magistralna receptura je v takih primerih ustrezno nadomestilo ali dopolnitev za registrirana zdravila.
