Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec
Ko je lastnik neznana oseba
Bralec, kar pomni, uporablja parcelo, ki leži ob hiši. Ob urejanju sosednje ceste pa so ugotovili, da zemljišče sploh ni njegovo, pač pa je vpisano na osebo, za katero so edini znani podatki zgolj ime in leto rojstva 1849. Bralca zanima, kaj naj naredi, saj je bil prepričan, da je zemljišče njegovo, neznana oseba pa je razglašena za mrtvo.
Postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo izpelje sodišče, potreben pa je takrat, ko smrt nekoga ni vpisana v matično knjigo umrlih.
Po tem ko je kdo razglašen za mrtvega, sodišče ali zainteresirana oseba poskuša najti dediče pokojnega. V primeru, ki ga opisuje bralec, je to težko ali celo sploh ni mogoče storiti, saj je premalo podatkov o umrlem. Sodišče na predlog zainteresirane osebe zato objavi oklic, v katerem pozove morebitne dediče, da se javijo sodišču. Če se kdo javi in dokaže, da je dedič, sodišče izpelje zapuščinski postopek in nepremičnino razdeli dedičem. Če pa se dediči ne javijo ali če ne morejo dokazati, da so dediči pokojnika, pa premoženje postane last države.
Navedeno pa ne pomeni, da bo zdaj zemljišče bralcu odvzeto, pač pa prej nasprotno. S tem ko premoženje dobi živega lastnika, namreč bralec dobi možnost, da začne urejati lastništvo nad parcelo. Dokler namreč parcela nima znanega lastnika, ni mogoče izpeljati nobenega postopka, razen če bi bil postavljen skrbnik premoženja, kar pa se izredno redko zgodi.
Ko bo torej zemljišče dobilo lastnika, bo lahko bralec bodisi začel postopek za ureditev meje bodisi postopek za ugotovitev priposestvovanja zemljišča. Postopek za ureditev meje se po navadi uporabi v primeru, da gre za sosednjo parcelo, ki jo uporabljajo le deloma, se pravi takrat, ko je sporno le to, ali določen del zemljišča sodi k eni ali drugi parceli. Postopek za priposestvovanja zemljišča pa se uporablja tedaj, ko kdo trdi, da je uporabljal zemljišče v prepričanju, da je njegovo, pri čemer pa ni potrebno, da to zemljišče leži ob zemljišču, ki je v lasti tistega, ki zatrjuje priposestvovanje.
S tem ko bo sporno zemljišče dobilo lastnika, bo bralec dobil možnost, da v postopku dokaže, da je zemljišče pridobil ali da mu gre, kar bo podlaga za vpis njegove lastninske pravice na tem delu zemljišča.
Lastnik dvojčka
Bralka je skupaj z možem lastnica dvojčka. Lastnik drugega dela dvojčka je pred časom umrl. Njegov dedič zdaj obnavlja svoj del hiše tako, da je zasul vhod v svojo garažo, spremenil fasado, namerava pa tudi podaljšati balkon in zgraditi vhod v kletni del z druge strani objekta. Bralko to moti, saj vse dela opravlja, ne da bi karkoli vprašal, podoba in način rabe hiše pa se s tem spreminja.
Lastnik sosednjega dvojčka sme praviloma narediti karkoli na svojem delu hiše, ne sme pa brez soglasja bralke posegati v skupne dele hiše, denimo v steno, ki deli dvojčka. Pri spreminjanju svojega dela je tudi omejen, saj za večje spremembe potrebuje gradbeno dovoljenje. Povečava balkona in sprememba vhoda v objekt bi lahko bila posega, za katere potrebuje novo gradbeno dovoljenje. Treba ga je pridobiti, če pride do sprememb na objektu, določenih z gradbenim dovoljenjem, in do elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene razmere, na okolje, na varnost objekta, na namembnost ali na stabilnost objekta, na varnost pred požarom, na zaščito pred hrupom in podobno.
Ker je zgolj na podlagi opisa, da sosed, denimo, povečuje balkon, težko ugotoviti, ali to vpliva na stabilnost objekta ali na varnost pred požarom in podobno, lahko bralka o posegih, ki po njenem mnenju presegajo siceršnje vzdrževanje objekta, obvesti gradbeno inšpekcijo, ki bo na podlagi ogleda in primerjave z gradbenim dovoljenjem ugotovila, ali je sosedova prenova še v mejah dopustnega ali ne.
Počitniška hiša kot darilo
Bralka bi rada podarila počitniško hišo svojemu sinu. Zanima jo, kakšni bi bili s tem povezani stroški in davki.
Darila v prvem dednem redu, kamor sodijo otroci, vnuki, pravnuki pa tudi zakonec, so oproščena davka. Bralka pa bo morala plačati stroške za overovitev pogodbe in vpis v zemljiško knjigo, kar je po navadi le malo več kot sto evrov, lahko pa tudi nekaj več, če gre za premoženje večje vrednosti. Pogodbo lahko sestavi sama, če je tega vešča, sicer je bolje, da jo sestavi odvetnik ali notar. Stroški sestave pogodbe so odvisni od vrednosti nepremičnine. Tarifa, po kateri delajo notarji, je objavljena na spletnem naslovu http://www.notar-z.si/sites/default/files/notarska-tarifa.pdf . Odvetniško tarifo pa trenutno določa zakon o odvetniški tarifi, vendar bo v bližnji prihodnosti začela veljati nova. Seveda pa bi se spodobilo, da bi stroške kril sin, saj bo že nepremičnino dobil zastonj.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete ga lahko v torek, 9. in 23. decembra med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
