Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec
Dedovanje po zunajzakonskem partnerju
Bralka iz Ljubljane sprašuje, ali je upravičena do dedovanja po partnerju, s katerim živi v zunajzakonski skupnosti že več kot deset let. Zanima jo, ali mora res to dokazovati v zapuščinskem postopku in kako se to sploh dokazuje.
Zunajzakonska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki sicer nista sklenila zakonske zveze, vendar pa za to ne obstajajo zadržki, predvsem to, da partnerja nista (več) poročena s kom drugim.
Sodišča ugotavljajo obstoj življenjske skupnosti navadno s pomočjo prič in drugih primernih dokazov. Dokaz je tako po sodni praksi dejstvo, da sta moški in ženska živela kot mož in žena, da sta imela skupno gospodinjstvo, da sta po svojih močeh prispevala k skupnim stroškom ter da sta tudi v razmerju do drugih nastopala kot par. Dokazovanje utegne biti tudi precej neprijetno, saj se postavljajo vprašanja tudi o intimnem življenju partnerjev. Velikokrat se namreč zgodi, da predvsem otroci zapustnika zanikajo zunajzakonsko zvezo, saj priznanje le-te vpliva na dedne deleže. Zunajzakonski partner namreč deduje v prvem dednem redu tako kot otroci. Če je na primer zapustnik imel iz prejšnjih zvez dva otroka, bi ta dva otroka, če ni oporoke, dedovala vsak eno polovico zapuščine, če pa se ugotovi, da je imel zapustnik tudi zunajzakonskega partnerja, pa vsak od otrok in partner dedujejo le po eno tretjino zapuščine, saj se zapuščina namesto na dva dela razdeli na tri dele. Partner pa je upravičen do dedovanja, ne glede na to, da je vse, kar je predmet zapuščine, zapustnik pridobil, še preden je nastala zunajzakonska skupnost.
Pomemben element zunajzakonske zveze je tudi čas trajanja zveze. Potreben čas sicer ni natančno opredeljen, običajno pa se šteje, da mora zveza obstajati vsaj nekaj let. Ta čas je krajši, če gre za mlada človeka, ki se jima v zvezi rodi tudi otrok, ter daljši, če gre za osebi v že zrelejših letih. Odločitev, ali je neka zveza že zunajzakonska zveza ali ne, pa je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Sodišče bo štelo neko zvezo prej za zunajzakonsko zvezo, če sta partnerja to zvezo intenzivneje izkazovala, tako da sta na primer začela skupaj graditi hišo, imela skupne račune, se vsem prijateljem in znancem predstavljala kot par, imela skupne otroke in podobno. Velja pa opozoriti, da prijava bivališča na upravni enoti, se pravi uradni naslov, ni odločilna za presojo, ali je neki par živel v zunajzakonski zvezi ali ne. Pomembno je, ali sta partnerja dejansko živela skupaj ali ne, ne pa toliko, kje sta imela prijavljen svoj uradni naslov.
Plačevanje preživnine
Bralec je že dolgo razvezan. Ob razvezi je sodišče določilo, da mora svoji bivši ženi plačevati preživnino, kar je redno počel. Zaradi starosti in obnemoglosti pa so se povečale tudi njegove potrebe, tako da preživnino zmore le z največjo težavo. Zanima ga, ali lahko doseže znižanje ali ukinitev preživnine.
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in ni zaposlen, vendar ne po svoji krivdi, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
Sodišče je tako ob ločitvi določilo preživnino, ki je bila primerna glede na takratne okoliščine. Potem ko se preživnina določi, se usklajuje z gibanjem cen, zavezanec pa jo je dolžan plačevati vse do tedaj, ko sodišče ne določi novega zneska preživnine oziroma preživnine ne ukine.
Bralec lahko predlaga, da sodišče določeno preživnino bodisi zniža bodisi jo popolnoma odpravi. Sprememba oziroma ukinitev preživnine se zahteva s tožbo, pri čemer mora naš bralec sodišču predložiti dokaze, ki dokazujejo, da so se njegove potrebe zaradi starostnih težav res povečale ter da je bivša žena v vmesnem času pridobila vir za preživljanje, ki ga v času razveze ni imela.
Sodišče bo v postopku ponovno pretehtalo, kakšne so njegove možnosti, da plačuje preživnino, in kakšne so potrebe bivše žene. Glede na okoliščine bo sodišče še posebej ugotavljalo, ali je morebiti bivša žena našega bralca pridobila premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja.
SVETOVALNI TELEFON:
Svetovalca lahko pokličete v torek, 20. in 27. januarja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko: 01 530 78 53.
