Stiska nad dostojanstvom
Pol desetih dopoldne je. Na klopi pred vrati ljubljanske škofijske karitas sedijo štiri priletne gospe, strmo gledajoč predse. Očitno so prišle po pomoč.
Jože Kern, generalni tajnik škofijske karitas, s katerim sva se pred tem pogovarjala v oddaljeni, mirnejši in manj natrpani pisarni, jih glasno, prijazno pozdravi. Kern prisega na brezpogojno spoštovanje človekovega dostojanstva v vseh fazah nudenja pomoči. Potem odpre vrata, skozi katera se mimo manjših pride do njegove pisarne. Če so to sploh še pisarne – kjer je le kakšen prost kotiček, se kopičijo zabojčki s hrano, jogurti, jabolki, oljem, sladkorjem ...
Ta prizor govori sam zase, potrjujejo pa ga tudi podatki. Število tistih, ki lahko preživijo le zato, ker si pomagajo s podarjeno hrano, se ne zmanjšuje. Finančna stiska ljudi ne popušča, ampak se poglablja, tudi zaposlenih. Ob tem je, opažajo v Škofijski karitas Maribor, vse večji problem funkcionalna nepismenost pri uveljavljanju socialnih pravic. Ljudje z malo izobrazbe sami kratko malo ne znajo pridobiti denarne socialne pomoči, ki jim po predpisih pripada.
K sreči je tu dobrodelnost, predvsem podarjena hrana. »Količina hrane, ki jo donirajo trgovska podjetja in njihovi dobavitelji, se je v zadnjih petih letih povečala za približno tretjino,« pravi Kern. Lani so tako razdelili za 305 tisoč evrov hrane s krajšim rokom trajanja, ki so jim jo podarila trgovska podjetja in njihovi dobavitelji.
Olajšava za donacije
Podarjanje hrane je z davčno olajšavo po nekaj kriznih letih sklenila dodatno spodbuditi tudi vlada. Podjetja so z letom 2013 tako pridobila možnost, da se jim za donacije v humanitarne, dobrodelne in podobne namene davčna osnova zmanjša za 0,3 odstotka obdavčenega prihodka.
Z davčno olajšavo naj bi dosegli dvoje. Po eni strani ljudje v finančni stiski pridejo do potrebnih živil, nekateri pa tudi do denarja za položnice, hkrati pa se manjša količina zavržene hrane. V lanskem letu je je na deponijah končalo več kot 148.000 ton ali 72 kilogramov na prebivalca. Pri razkrajanju hrane nastaja metan, plin, ki ima kar 25-krat več toplogrednih učinkov od sicer bolj razširjenega, a tudi škodljivega ogljikovega dioksida. Oba povzročata podnebne spremembe, ki jih tudi Slovenci čedalje pogosteje občutimo na lastni koži.
Kakšen je bil skupni učinek davčne olajšave na donacije hrane, na državni finančni upravi ne morejo povedati. Davkarji namreč donacij trgovcev z živili in njihovih dobaviteljev ne evidentirajo ločeno. Na voljo so le podatki o skupnih donacijah (denarnih ali donacijah različnih izdelkov) vseh trgovcev.
Tudi v ljubljanski in mariborski škofijski karitas učinkov olajšave ne morejo natančno določiti. »Donacije hrane so se od lani rahlo povečale, zelo težko pa bi rekli, ali so na to vplivali davčna olajšava, povečanje zavesti o neetičnosti zametavanja hrane ali pa globina krize,« pravi Kern. Da se donacije hrane zaradi davčne olajšave niso občutno povečale, opaža tudi Darko Bračun iz Škofijske karitas Maribor.
Za drugačen odnos do hrane bo po Kernovem mnenju tudi v prihodnje najpomembnejše širjenje ozaveščenosti na vseh ravneh. Pomembno je, da se podjetja, ki prodajajo ali dobavljajo živila, še bolj kot do zdaj zavedo spornosti zametavanja hrane. Tako početje ni le neetično, pač pa tudi neposlovno, saj morajo za transport in za samo uničenje hrane pri za to pooblaščenih podjetjih plačati. Enako velja za gospodinjstva.
Tudi taka sprememba v odnosu do metanja hrane proč še ne bo zadostna, morali bi ji dodati novo vsebino. »Podarjena hrana, ki je na voljo zato, ker se pri planiranju njene dobave in prodaje ravna površno ali celo nemarno, lahko ne glede na to, da je varna, zbuja trpke občutke, češ, za nas je vse dobro,« razmišlja Kern. »Ni vseeno, ali pomoč pri prejemnikih vzbudi veselje ali pa jih užalosti, ker žali njihovo dostojanstvo ali je celo ponižujoče.«
Resničen dosežek bi potemtakem bil, če bi, namesto da si trgovci in gospodinjstva z donacijami hrane lajšamo slabo vest, s hrano ravnali tako gospodarno, da bi nekaj prihranili in dobrodelnim organizacijam podarili denarna sredstva, s katerimi bi lahko prejemnikom hudo stisko lahko lajšali na bistveno diskretnejši način.
