Plastična vrečka se razkraja tisoč let
Plastične vrečke, ki so v zadnjih desetletjih postale tako rekoč nepogrešljive, postajajo vse večji ekološki in tudi ekonomski problem. Ne le da se razkrajajo tudi do tisoč let, nevarne so za zdravje ljudi in živali. Vrečke največkrat končajo med mešanimi odpadki (ali žal kje v naravi), čeprav jih je mogoče reciklirati.
O tem problemu so konec lanskega leta razpravljali tudi v vrhu Evropske unije. Evropska komisija in parlament sta se zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019. Predlagajo dva načina – postopno zmanjševanje uporabe, tako da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do konca 2019 in 40 vrečk na osebo do konca 2025. Drugi predlog pa je ukrep, da naj bi bile po 31. decembru 2018 plastične vrečke plačljive (razen zelo lahkih plastičnih vrečk z debelino stene pod 15 mikronov).
Nekatere tuje države imajo pri zmanjševanju uporabe plastičnih vrečk že dobre izkušnje. San Francisco je leta 2007 postalo prvo mesto v ZDA, ki je prepovedalo brezplačno deljenje plastičnih vrečk. Najprej so ta ukrep uvedli v supermarketih in lekarnah, kjer so morali uporabljati biorazgradljive vrečke, narejene iz koruznega škroba ali recikliranega papirja, kasneje pa tudi v drugih trgovinah. Sledila so jim tudi druga kalifornijska mesta, in proizvodnja plastičnih vrečk je v letih od 2008 do 2012 padla za slabo polovico.
Lani so pripravili nov predlog zakona, po katerem plastičnih vrečk, ki niso za večkratno uporabo, v trgovinah in lekarnah v zvezni državi ne bodo smeli več uporabljati od 1. julija 2015. Predlog vključuje tudi 2 milijona dolarjev, ki bosta namenjena prekvalifikaciji plastične industrije, saj so se proizvajalci pritoževali nad upadom prometa.
V Franciji se za zmanjšanje porabe plastike zavzemajo že od leta 1996 in spodbujajo državljane k uporabi vrečk za ponovno uporabo iz različnih materialov, biorazgradljivih vrečk za enkratno uporabo ter košar ali vozičkov. Junija lani pa je francoska vlada sprejela sklep, da naj bi bila od 1. januarja 2016 naprej prepovedana vsakršna uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo.
Kako pa je pri nas?
Po nekaterih podatkih odrasli prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabi od 130 do 150 plastičnih vrečk, recikliramo pa jih le štiri odstotke.
Društvo Ekologi brez meja že več let spodbuja potrošnike, naj hodijo v trgovino z vrečko za večkratno uporabo. Oktobra lani so izvedli raziskavo v večjih trgovinah (živilskih in tekstilnih trgovinah ter drogerijah) v Ljubljani. Opazovali so odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Ugotovili so, da:
- kupci največ lastnih vrečk (ali košar in podobnih predmetov) prinesejo v živilske trgovine (76 odstotkov), najmanj pa v tekstilne (8 odstotkov);
- prodajalci v tekstilnih trgovinah vsem kupcem izročijo brezplačno plastično vrečko, v drugih trgovinah manj;
- v živilskih trgovinah kupci običajno vzamejo več kot eno plastično vrečko;
- pogosto kupci kljub lastni vrečki vzamejo brezplačno plastično vrečko, še posebej na t. i. »hitrih blagajnah«;
- več lastnih vrečk v trgovine po navadi prinesejo ženske in osebe, starejše od 60 let.
V društvu se pridružujejo zamisli iz tujine, da vsaj en dan v tednu poskušamo preživeti brez plastike. Na njihovi spletni strani http://www.ebm.si take iz blaga tudi prodajajo, med drugim bodo kmalu na voljo tudi prosojne in pralne vrečke za sadje in zelenjavo.
OKVIR
V zabojnik za plastiko spadajo: plastenke pijač in živil, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, plastična embalaža živil in čistil, plastična posoda, gajbice za sadje in zelenjavo, pločevinke živil in pijač.
V zabojnik NE spadajo: onesnažena plastika, plastika, kombinirana z drugimi materiali, plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin – pesticidi, barve laki, redčila ipd.), kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.).
