Novice od vsepovsod
Normandija na slikah
V Narodni galeriji je od 14. januarja pa vse do 5. aprila 2015 na ogled razstava slikovitih prizorov iz Normandije, pokrajine na severu Francije.
Francoski slikarji druge polovice 19. stoletja (Eugène Boudin, Louis-Alexandre Dubourg, Pierre Bonnard, Adolphe-Félix Cals, Jean-Baptiste Camille Corot, Gustave Courbet, Eugène Delacroix, Claude Monet in drugi) so ujeli podobe morskih pečin z razburkanim morjem, jadrnice v viharjih in na regatah, življenje podeželskih ljudi, ki ob oseki nabirajo školjke, delo ribičev in druge. V nedeljo, 18. in 25. januarja, ob 11. uri se lahko udeležite javnega vodstva po razstavi.
Narodna galerija je odprta od torka do nedelje od 10. do 18. ure, vsak prvi četrtek v mesecu do 20. ure. Informacije na tel. št.: 01 24 15 415, www.ng-slo.si.
Vas zanima prostovoljstvo?
Slovenska filantropija je krovna organizacija na področju prostovoljstva in v mrežo povezuje več kot 1150 prostovoljskih organizacij. Ocenjujejo, da vsak 10. prebivalec oz. prebivalka na lastno željo opravlja neko prostovoljno delo, za katerega ni plačan. Razlogi za prostovoljstvo so različni, temeljijo pa na skupnem prepoznavanju stisk ljudi in odločenosti, da ne ostanejo le opazovalci, pač pa se aktivno odzovejo nanje.
Na forumu, ki so ga pripravili ob mednarodnem dnevu prostovoljstva (5. december), so udeleženci ugotavljali, da se prostovoljstvo začne doma v družinah, drugi korak naj predstavlja šola. Poudarili so, da prostovoljstvo ni le pomoč drugemu, je tudi orodje za osebnostno rast, občutek lastne koristnosti, vključenosti, pripadnosti, je širjenje socialnih mrež, hkrati pa prinaša pozitivne spremembe tako prostovoljcu kot družbi. Za pozitivno motivacijo pa je ključni odnos države do prostovoljstva, še posebej pa naklonjenost in podpora lokalnih skupnosti. Vendar pa ne smemo dopustiti, da bi država prenesla odgovornost za reševanje stisk na prostovoljce, so še poudarili udeleženci. Več na: www.filantropija.org, tel. št.: 01 430 12 88.
Vodeni ogledi utrdbe
Zaradi vse večjega zanimanja za organizirano vodenje so v utrdbi na Golem vrhu v občini Gorenja vas – Poljane vsako prvo soboto v mesecu ob 10. uri prisotni vodniki. Predhodne prijave niso potrebne, bodite pa primerno obuti in oblečeni. Cena vodenja je štiri evre na osebo. Informacije na tel. št.: 04 51 83 120, 031 685 524.
Iz vseh smeri v Dražgoše
V nedeljo, 11. januarja 2015, bo od 12. ure naprej v Dražgošah pri spomeniku NOB potekala spominska slovesnost ob 73. obletnici dražgoške bitke. Slavnostni govornik bo dr. Anton Vratuša. Kot vsako leto bodo na prizorišče mnogi prišli peš iz različnih smeri. Najdaljša sta 36. spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni in 16. spominski pohod iz Železnikov. Zbor udeležencev za prvi pohod je v soboto, 10. januarja 2015, med 22. in 24. uro na kmetiji Košir pod Pasjo ravnjo. Organizator je Planinsko društvo Škofja Loka (Iris Todorovič, tel. št.: 031 604 884).
Na pohod Železniki–Ratitovec–Jelovica–Dražgoše pa se bodo pohodniki odpravili 10. januarja ob polnoči izpred bazena v Železnikih (zbiranje prijav od 22. ure naprej). Organizator je Planinsko društvo Železniki (Lojze Lotič, tel. št.: 031 613 426).
Smučanje po starem
Smučanje ima v naših krajih dolgo tradicijo in včasih je kar težko verjeti, v kakšnih oblačili ter s kakšno opremo so se smučali naše babice in dedki. Zato so prireditve smučanja po starem vedno zelo obiskane.
V Kropi na drugo soboto v januarju (letos bo 10. januarja) pripravijo tradicionalno prireditev Pokal koledniki. Udeleženci iz vse Slovenije in tudi tujine tekmujejo v spustu za pokal Koledva, nato pa še v smučarskih skokih za svinjsko glavo. Sodniška komisija pri tem ocenjuje skladnost opreme, obleke, slog in rezultat, pri čemer je pomemben tudi čas. Tekma poteka na pobočju pred gostilno Jarem, takoj ob vstopu v Kropo. Več informacij: Klub Taleseni Kropa, tel. št.: 041 703 859.
V soboto, 31. januarja 2015, ob 10.30 pa se bodo smučarke in smučarji v starih opravah sprehodili po Škofji Loki, uro kasneje pa se bo na hribu pred upravno enoto začelo mednarodno tekmovanje v smučanju po starem.
Informacije na tel. št.: 031 416 345, 031 675 494.
Skupnostne oblike bivanja
V svetovalnici ZDUS so za izboljšanje bivanja starejših ob koncu prejšnjega leta pripravili srečanje tistih, ki jih resno zanima sobivanje v stanovanjski skupnosti. Skupina zainteresiranih za sobivanje se druži že drugo leto, niso pa še našli ustrezne hiše, ki bi jo lahko ustrezno uredili. Zamislili so si jo tako, da bi vsak zase imel manjše stanovanje s kopalnico in morda tudi kuhinjo, imeli pa bi skupne servisne prostore in prostor za druženje, delili bi si stroške. Zdaj nameravajo ustanoviti društvo, da bi se vsi, ki jih tak način bivanja zanima, laže dobivali.
Evropski projekt HELPS, v okviru katerega so odprli bivanjsko svetovalnico, se je zaključil, svetovalnica pa bo še naprej odprta za informiranje in za ozaveščanje javnosti o različnih možnostih sobivanja, zlasti o skupnostnih oblikah bivanja, ki jih predvideva tudi osnutek novega nacionalnega stanovanjskega zakona. Pomembno je, da se vsak posameznik odloči za tako obliko bivanja takrat in na tak način, kot mu ustreza, ne pa da je v sobivanje nekako prisiljen (recimo selitev v dom starejših zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ali slabega materialnega položaja).
Do zdaj je največ ljudi, ki je prišlo v svetovalnico, iskalo nasvet ali rešitev trenutnega problema, ne samo stanovanjskega. Podobne izkušnje so dobili tudi po drugih slovenskih krajih, ko so predstavljali različne bivalne možnosti in predstavljali brošuro z nasveti arhitekta o preureditvi bivalnega okolja. Svetovalci ugotavljajo, da strah pred spremembami ovira odločitve. To je eden izmed razlogov, da se tako malo ljudi odloča za prilagoditev stanovanja, še preden ostarijo ali zbolijo.
Franja v igri za znak evropske dediščine
Slovenija je za znak evropske dediščine (European Heritage Label - EHL) predlagala Žičko kartuzijo, pokopališče Žale, cerkev sv. Duha na Javorci ter partizansko bolnico Franja.
Neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, je izmed 36 predlogov izbrala 16 spomenikov iz 10 držav. Med njimi je tudi partizanska bolnišnica Franja, ki je dragocen spomenik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora. Poleg tega, da je spomenik državnega pomena, je bila leta 2000 vpisana tudi na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca.
Namen znaka evropske dediščine je povečati ozaveščenost o spomenikih, ki so odigrali pomembno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope, ter krepiti občutek pripadnosti Evropski uniji in utrjevati spomin na skupne vrednote.
