Česa se bomo veselili v letu 2015?
Uničena sem, sem dejala svojemu sodelavcu Tonetu. Kaj naj povem našim bralcem? Povej jim kaj lepega, da jim bo začetek novega leta lažji, mi je dejal.
Ob meni se igrajo moji vnuki – Zala, Nejc, Jan in Jutra. Božični in novoletni prazniki so redka priložnost, ko dobiva dedek in babica vnuke samo zase. Nič ne potrebujejo babice, da bi se igrala z njimi, le ob njih mora biti, najti kakšen bombon in izgubljeno nogavičko, pomagati, če se sprejo, in zvečer, ko je treba spat, potrebuje Jutra nočno lučko in babico, da ji prežene pošasti, ki rastejo v njeni domišljiji.
Česa se bo babica veselila v letu 2015? Že zdaj se veselim novih praznikov ob koncu leta, ko se bodo spet ob meni zbrali vnuki, eno leto starejši, z novimi veselji in z novimi strahovi. Bom dočakala nove praznike? Bo z nami tudi Gala, ki je ostala letos bolna doma? Kako dolgo bom lahko še spremljala njihovo rast, njihov vstop v svet odraslih? Te dni sem računala, da bom stara 90 let, ko bo Gala odrasla. Bom dočakala njen dvajseti rojstni dan? Ji bom še v veselje, če ga dočakam, ali pa ji bom le breme? Bom hčeri kaj pomagala, ko bosta njeni punčki odraščali, ali pa ji bom šla le na živce s svojimi nasveti? Te dni se mi je zgodilo nekaj posebnega. Zelo veliko dela sem si naložila med novoletnimi prazniki. Lepega dne sredi praznikov sem se spomnila, da letos mojim dragim, ki ležijo na ljubljanskih Žalah, na božični večer nisem prižgala svečke. Oprosti, mama, staram se, vedno težje opravljam vse, kar si naložim, pozabila sem te obiskati in ti prižgati svečko, sem ji v mislih dejala. In potem sem se zavedela, da se po 14 letih, odkar nas je zapustila, še vedno pogovarjam z njo, da jo pogrešam, da bi ji rada povedala, kaj me teži in česa me je strah. Tudi sama bi bila rada taka mama, tudi jaz bi rada, da bi me hčere še kdaj povprašale za nasvet, ko so v stiski, da jim ne bi bilo odveč sem in tja priti k meni. Glej, pa imam lepo misel za leto 2015. Pričakujem, da me bodo hčere poiskale, ko bodo v stiski, da bo našla pot do mene vnukinja, ki prihaja v najstniška leta, da ji ta čas ne bo pretežak, da bi se tudi najstarejša sem in tja spomnila in me poklicala.
V svoji hišici, kjer živim s psičko in zajčkom, imam sobo za vnuke. Tam spravljam knjige za otroke pa potopisno revijo za najstnike in Geo za radovedneže, tam odlagam igračke za najmlajši in čakam, da bodo prišli k meni. Tudi to je ena izmed želja, ki mi bo pomagala preživeti leto 2015. DA bi moji vnuki radi prišli k meni, da bi radi hodili z menoj po travnikih in gozdnih poteh okoli moje hišice. DA bi se veselili zajčka, ki me vsak dan tik pred mrakom počaka ob ograji, da mu dam korenček in kruh in pšenična zrna in jabolko in da ga zaprem v njegovo hišico, da ga ne bo ponoči pojedla kakšna žival.
Te dni me je poiskala gospa, ki namerava v rojstnem kraju brata moje babice, dramatika Slavka Gruma, urediti njegovo spominsko sobo. S svojimi sodelavci raziskuje njegovo življenje in življenje njegove družine. Pripovedujem zgodbe, ki so ostale o njem v naši družini, in tako dopolnjujeva vedenje o njem in njegovem življenju za prihodnje generacije. V letu 2015, si obljubljam, se bom končno lotila raziskati svoje korenine. Poiskala bom, iz katere vasi pri Salzburgu je prišel v Oplotnico moj praded in čigava je bila moja prababica, Slovenka, ki se je z njim poročila. Odprla sta pekarno, ki deluje še danes. Poskusila bom najti korenine moje druge praprababice, ki je bila tržaška najdenka in je kot babica pomagala spraviti na svet več kot 200 otrok v Litiji. To bo zanimiva pot, upam, da jo bom naredila skupaj z enim od vnukov.
In še eno željo imam. Letos se menjamo generacije v naši veliki zvezi. Želim si, da bi moje delo nadaljeval moj najožji sodelavec, da bi se naša zveza razvijala naprej, da bi se nam pridružilo čim več upokojenih strokovnjakov v prizadevanjih za obrambo pravic starejših in da bi tisti, ki našo deželo vodijo, končno dojeli, da je sramotno potiskati v siromaštvo in samoto slovenske matere, tiste, ki so najzaslužnejše, da naša družba živi in ostaja enotna v tem čudnem svetu okoli nas. Na novo srečanje ob letu osorej, da bi si lahko pripovedovali lepe zgodbe o naših vnukih, o novih službah naših otrok, o dojenčkih, ki jih pričakujemo v družini, in o tem, da bodo začele pokojnine v letu 2016 znova rasti.
