ZDRAVJE

Novejše raziskave kažejo, da lahko vzdrževanje zdravega žilnega sistema v starejših letih bistveno zniža tveganje za pojav demence pred 80. letom starosti. Raziskovalci ocenjujejo, da je odstotek novih primerov demence povezan z dejavniki tveganja za bolezni žilnega sistema.

Rezultati kažejo, da je mogoče 22 do 44 odstotkov diagnosticiranja demence pri 80 letih pripisati slabemu zdravju žilnega sistema pred 74. letom starosti. Te ugotovitve povečujejo pomen zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za bolezni žil in preventive, kot sta promocija fizične aktivnosti in skrb za zdravo telesno težo v srednjem obdobju življenja, ugotavljajo raziskovalci Bloombergove šole javnega zdravja Univerze Johns Hopkins v ameriškem Baltimoru.

ZDRAVJE

Raziskave dokazujejo, da utegnejo nizke vrednosti slabega holesterola LDL ščititi starejše pred pojavom demence.

Raziskovalci seulske univerze Hallym v Južni Koreji v raziskavi, katere rezultate so objavili aprila 2025 v reviji The Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, ugotavljajo, da nizka raven slabega holesterola (LDL) znižuje tveganje za pojav demence. V retrospektivni analizi so primerjali prevalenco vseh oblik demence med skupino 108.980 pacientov iz enajstih seulskih bolnišnic, ki so imeli vrednosti LDL nižje od 70 mg/dl, in skupino 108.980 pacientov, ki so imeli vrednosti LDL nad 130 mg/dl.

ZDRAVJE

Prehrana s čim več zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in zdravih maščob pripomore k zdravemu staranju, so ugotovitve dolgotrajne raziskave na montrealski univerzi.

Zdrave diete, ki so jih proučevali v Kanadi, niso bile povezane le s splošnim zdravjem, ampak tudi s kognitivnim, telesnim in duševnim zdravjem. »Presenetila me je moč povezav med vzorci zdravega prehranjevanja v srednjih letih z zdravim staranjem, tudi po uskladitvi z drugimi dejavniki, ki imajo tudi učinek na zdravje, kot je fizična aktivnost,« je izjavila Anne-Julie Tessier, vodja raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine. Kot vodilna oblika prehrane, ki vpliva na zdravo staranje, je prehrana, ki minimizira uporabo jajc, rib, mesa in sladkorja in favorizira sadje, zelenjavo, polnovredna žita, oreške in zdrave maščobe. S takim načinom prehranjevanja lahko izboljšamo tako zdravje ljudi kot okolja.

ZDRAVJE

Uporaba industrijsko vnaprej pripravljene (ultraprocesirane – UPF) hrane je povezana s pospešenim biološkim staranjem, so ugotovili italijanski raziskovalci.

Raziskovalci so v preteklih raziskavah že ugotavljali povezavo med pogosto uporabo predelane hrane in nekaterimi kazalci zgodnjega biološkega staranja, kot so krajša dolžina telomer (sestavljenih delcev na koncu kromosomov), padec kognitivnih funkcij in pojav krhkosti organizma, niso pa našli vzrokov za ta pojav.

Italijanska raziskava, imenovana tudi študija Moli-sani, je potekala v okviru evropskega projekta Age-It — Ageing well in an ageing society  (Staraj se kakovostno v starajoči družbi) v času med letoma 2005 in 2010. Med 22.495 udeleženci, starimi v povprečju 55,6 leta, je bilo 52 odstotkov žensk. Prehrano udeležencev so zapisovali v posebni vprašalnik, ki je zajemal 188 različnih prehranskih izdelkov. Te so razdelili v štiri skupine glede na stopnjo priprave – od minimalno predelane hrane, kot so sadje, zelenjava, stročnice, meso in ribe, do...

Zdravje

Odkritje penicilina leta 1928 in široka uporaba antibiotikov od konca štiridesetih let prejšnjega stoletja sta rešila mnogo otrok in odraslih prezgodnje smrti. Žal pa postajajo bakterije, ki povzročajo vnetja, vedno bolj odporne proti njim. Odpornost proti antibiotikom je po vsem svetu priznana kot ena od največjih groženj zdravju v 21. stoletju.

Odpornost proti antibiotikom je oblika odpornosti proti zdravilom, pri kateri so nekateri (ali redkeje vsi) deli družin mikroorganizmov, navadno bakterij, sposobni preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom. Patogeni (to so mikroorganizmi, ki povzročajo vnetja), odporni proti več antibiotikom, se imenujejo večkratno odporni (multirezistentni) patogeni. Odpornosti proti antibiotikom ne razvijejo ljudje, temveč mikrobi. Medtem ko so bili antibiotiki nekoč čudežno zdravilo, so zdaj skoraj popolnoma neuporabni proti določenim...

Zdravje

Raziskave dokazujejo, da usmerjena telesna vadba zelo koristi pri blaženju zgodnjih degenerativnih sprememb kolenskih sklepov.

Bolečine v kolenih mučijo veliko starejših, zlasti nekdanje fizične delavce in športnike ter ljudi s prekomerno telesno težo. Najpogosteje so posledica okvare in posledične degeneracije kolenskega sklepa. Nagnjenost k tej bolezni pa je tudi genetsko pogojena. Za starejše je možnost gibanja ena najpomembnejših dejavnosti za ohranjanje samostojnosti, zato je treba poiskati pomoč že ob prvih znakih te bolezni. Zdravstveni dom Ljubljana ima odlično publikacijo Navodila pacientom z artrozo kolena, ki jo je mogoče dobiti tudi na njihovi spletni...

Zdravje

Kitajski znanstveniki, ki so imeli na razpolago podatke vseameriške raziskave zdravja in prehranskih navad (National Health and Nutrition Examination Survey), so ugotovili povezavo med uporabo vitamina B1 in odvajanjem blata, poroča portal Medscape.

Ugotovili so, da je povišana uporaba vitamina B1 povezana z znižano pojavnostjo zaprtja, posebno pri moških ter ljudeh, ki nimajo zvišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni.

V raziskavi so analizirali podatke o karakteristikah blata in frekvenci gibanja črevesja deset dni pred zbiranjem podatkov pri 10.371 odraslih prebivalcih ZDA, starejših od 19 let, ki so jih v Centru za kontrolo bolezni zbrali v letih od 2005 do 2010. Zaprtje so definirali pri udeležencih, ki so premikanje črevesja čutili manj kot trikrat na teden ali pa so blato izločali v obliki trdih bobkov oziroma grudaste klobase (tip 1 in tip 2 po bristolski lestvici trdote blata). Zaprtje je imelo 10,8 odstotka udeležencev raziskave.

Zdravje

Bolečine v križu so pogosta težava odraslih in lahko vodijo celo v invalidnost. Sedem od desetih ljudi, ki so si opomogli od hudih bolečin v križu, se z novo epizodo sreča že v naslednjem letu.

Raziskovalci z Univerze v Sidneyju so v projektu WalkBack (S hojo nad bolečine v križu) spremljali 701 bolnika s povprečno starostjo 53 let, 80 odstotkov med njimi je bilo žensk. V povprečju so do zdaj že imeli 33 napadov bolečin v križu in so spadali v skupino bolnikov z visokim tveganjem za ponovne bolečine v naslednjih 12 mesecih. Polovici naključno izbranih so predpisali individualizirani šestmesečni program hoje (hoditi so morali petkrat na teden najmanj pol ure dnevno) in šest polurnih spletnih izobraževalnih oddaj, ki jih je pripravil psihoterapevt. Druga polovica ni imela v tem času nobene tovrstne terapije.