Obeti za zdravljenje dolgotrajnega covida
Zdravje
Strokovnjaki vse bolje spoznavajo različne oblike dolgotrajnega covida in s pomočjo raziskav iščejo rešitve za zdravljenje posameznih simptomov.
Med kliničnimi pojavi dolgotrajnega covida raziskovalci naštevajo: sindrom dolgotrajne utrujenosti, glavobol, izgubo spomina, respiratorni sindrom, to sta kašelj in težko dihanje, kronična bolečina in nevrosenzorični sindrom, ki vključuje spremenjen okus in vonj. Namesto enakega zdravljenja vseh oblik covida do boljšega izhoda bolezni za paciente vodi ugotavljanje specifičnih diagnostičnih kriterijev za vsakega od teh sindromov, ugotavlja dr. Nisha Viswanathan, direktorica programa dolgega covida na univerzi UCLA v Kaliforniji.
Pomen redne mamografije pri zgodnjem odkrivanju raka
Zdravje
Rutinski klinični pregled dojk odkrije le dobra dva odstotka ponovnega raka na dojki po zdravljenju začetnega raka, so ugotovili avtorji raziskave, opravljene v Zdravstvenem centru Bethany T. Waites of Kaiser Permanente v San Franciscu.
V retrospektivni raziskavi so analizirali pojavnost sekundarnega raka pri 1550 ženskah, ki so se zdravile v letih med 2008 in 2012 zaradi primarnega raka dojk. V desetih letih po zdravljenju raka se je rak vnovič pojavil pri 11,5 odstotka žensk. Pri 43 odstotkih se je ponovil rak na isti dojki, v dobrih 55 odstotkih na drugi dojki, pri 2,2 odstotka žensk pa so se metastaze pojavile na drugih organih.
Bolezni srca in ožilja bolj ogrožajo ženske
Zdravje
Na portalu Medscape sta objavljena prispevka, ki nakazujeta, da so ženske, še posebej tiste z višjim krvnim tlakom, bolj ogrožene za nastanek bolezni srca in ožilja.
V ZDA so v okviru nacionalne raziskave o zdravju in prehrani, ki spremlja kontinuirano zdravje prebivalstva že od leta 1999, analizirali podatke reprezentativne skupine prebivalstva, kjer so iskali povezavo med višino krvnega tlaka in umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja. Izsledki narekujejo vprašanje, ali bi morali ženskam z visokim krvnim tlakom svetovati drugače kot moškim.
Prekomerno gledanje televizije zvišuje tveganje za bolezni
zdravje
Prekomerno gledanje televizije povečuje tveganje za demenco, parkinsonovo bolezen in depresijo, medtem ko omejena uporaba računalnika, ki ni vezana na delo, zmanjšuje tveganje za demenco, so objavili britanski raziskovalci.
Raziskovalci pod vodstvom dr. Hanzang Wuja so izsledke objavili v časopisu International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity. Analizirali so podatke 473.184 prebivalcev, starih od 39 do 72 let, iz britanske zbirke podatkov Biobank. V letih od 2006 do 2010 so zbirali podatke o njihovi telesni dejavnosti ter o času, preživetem dnevno ob televizijskih zaslonih in računalnikih. Med njimi so opazili tudi pojav demence, parkinsonove bolezni (degenerativne bolezni, katere glavni znaki so tresenje, rigidnost mišic, upočasnjenost...
Vpliv kakovosti spanja na pojav bolezni srca in ožilja
Zdravje
Skupina raziskovalcev francoskega državnega inštituta za raziskave zdravja in bolezni je objavila rezultate raziskave, kako vplivajo motnje spanja na razvoj bolezni srca in ožilja.
Medsebojni odnos kakovosti spanja in razvoja bolezni srca in ožilja je poznan že dalj časa, vendar pa so v dosedanje raziskave vključevali le eno ali dve motnji spanja. V zadnji francoski raziskavi pa so zajeli pet motenj: trajanje spanja, nespečnost, kronotip (nagnjenost posameznika k spanju ob določenem času), apnejo (pogosti premori med dihanjem od nekaj sekund do nekaj minut; pri najpogostejši obliki sledi glasno smrčanje; ob ponovnem začetku dihanja se lahko pojavi dušenje ali grgranje) in zaspanost podnevi. Motnje spanja so razdelili na pet stopenj: od 0 – močno moteno spanje do 5 – spanje brez motenj sedem do osem ur dnevno brez težav z zaspanostjo čez dan. Vprašalnik o kakovosti spanja so razdelili več kot 11.000 ljudem, starim od 53 do 64 let. Njihovo zdravje srca in ožilja so spremljali osem do deset let.
Fizična aktivnost varuje pred rakom
Zdravje
Številne raziskave, narejene po vsem svetu, so nakazovale možnost, da je fizična aktivnost pomembna za preprečevanje nastanka raka, prav tako pa tudi za dobo preživetja bolnikov z rakom.
Zato so se znanstveniki na čelu z ameriško epidemiologinjo in raziskovalko Anne McTiernan lotili sistematičnega pregleda 45 raziskav, kjer so skušali najti skupne točke v rezultatih več sto epidemioloških raziskav, v katerih je sodelovalo več milijonov ljudi. Potrdili so močno povezanost med najintenzivnejšo fizično aktivnostjo in tveganjem za pojav raka na mehurju, dojki, debelem črevesu, maternici, ledvicah in želodcu ter za adenokarcinom požiralnika. Ugotovili so, da se znižanje tveganja za nastanek teh rakov pri ljudeh z intenzivno telesno dejavnostjo giblje med desetimi in 20 odstotki.
Mediteranska dieta naj bi varovala pred demenco
Mediteranska dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, morsko hrano in izdelki iz polnozrnate moke, utegne ščititi starajoče se možgane, so zapisali v reviji BMC Medicine.
Raziskovalci že nekaj časa pišejo, da utegne mediteranska dieta zniževati pojav demence, vendar so bili rezultati raziskav z majhnim številom sodelujočih neprepričljivi. Zato so raziskovalci Univerze Newcastle v Veliki Britaniji analizirali prehrambne navade 60.298 odraslih, zbranih v britanski Biobanki. Ljudje, zajeti v raziskavo, so bili ob začetku raziskave stari 60 let ali več. Razdelili so jih v tri skupine ter njihovim prehrambnim navadam in pojavu demence sledili v povprečju 9,1 leta. V tem času se je demenca pojavila pri 882 sodelujočih.
Pri vegetarijancih večje tveganje za zlom kolka
Zdravje
Zlomi kolka močno vplivajo na kakovost zdravja starejših, so pa tudi velik zdravstveno-finančni problem. Britanski raziskovalci ugotavljajo, da uravnotežena prehrana pripomore k zmanjšanju tveganja za tovrsten zlom.
Raziskovalci Univerze v Leedsu v Veliki Britaniji so spremljali podatke iz britanske Biobanke za pojavnost zloma kolka pri 413.914 ženskah in moških z različnimi prehranskimi navadami. Razdelili so jih v štiri skupine: v prvi so bili tisti, ki so jedli meso najmanj petkrat tedensko, v drugi tisti, ki so jedli meso redkeje, v tretji tisti, ki so jedli samo ribe, in v četrti vegetarijanci.
Spolno življenje se ne konča s starostjo
Zdravje
Pogovor o spolnosti v tretjem življenjskem obdobju je še vedno tabu. Zdravstveni strokovnjaki redko povprašajo pacienta o spolnem življenju, pravi družinski zdravnik dr. Woet Gianotten. Misel, da naši starši in stari starši nimajo spolnih odnosov, utegne biti za nas udobna, razmišlja. Vendar je človek vse življenje spolno bitje, kultura pa to dejstvo prikriva.
V Hollywoodu je spolnost samo za mlade, zdrave in lepe. Za zdravstvene delavce pomeni spolnost predvsem obravnavo disfunkcij. Rezultat teh napačnih predstav je, da je ljudi v srednjih letih strah, kaj se bo dogajalo z njihovim spolnim življenjem v starosti. To pa je lahko škodljivo. Spolnost in intimnost sta ključna elementa za kakovost življenja, z jasnimi koristmi za fizično in čustveno počutje ter medsebojne odnose.
-
Zdravje
S telesno dejavnostjo nad depresijo
Telesna dejavnost utegne biti pri zdravljenju depresije učinkovitejša kot zdravila, so ugotovili raziskovalci Univerze v Južni Avstraliji. Redna telesna dejavnost se je pokazala 1,5-krat bolj učinkovita kot svetovanje ali terapije z zdravili pri depresiji in anksioznosti (občutki negotovosti in strahu). Pri tem opozarjajo, da depresija muči štiri do devet odstotkov starejših.
Strokovnjaki priporočajo vse oblike telesne dejavnosti vključno z aerobnimi vajami, kot so hoja, telesne vaje, vaje z utežmi ali joga. Pri bolnikih z depresijo in anksioznostjo je učinkovitejša kratkotrajna in srednje dolga fizična aktivnost kot daljše aktivnosti. Koristi telesne dejavnosti so se pokazale pri depresivnih ljudeh, pri nosečnicah in ženskah s poporodno depresijo, pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in bolnikih s HIV.