Pogovarjajmo se o varni spolnosti
Eden izmed izjemnih uspehov človeške družbe je drastično zniževanje obolevnosti in umrljivosti žensk zaradi raka na materničnem vratu – tudi zaradi dobre preventive.
V Sloveniji smo med prvimi uvedli ginekološke dispanzerje na primarnem zdravstvenem nivoju in s številnimi akcijami izobrazili ženske, da so se redno vračale na brezplačni ginekološki pregled, pri katerem smo z brisom materničnega vratu iskali zgodnje znake raka, ko ga je mogoče pozdraviti z minimalnim kirurškim posegom. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo začeli izvajati te akcije, smo po podatkih Onkološkega inštituta bistveno znižali pojav invazivnega raka na materničnem vratu in praktično izkoreninili umrljivost zaradi te oblike...
-
Med babicami, dedki in vnuki se pogosto spletejo posebne vezi, ki pomagajo vnukom preživeti nemirna leta odraščanja, babicam in dedkom pa pomagajo lajšati bremena, ki jih prinaša starost. V tem čudnem času, ko se zdi, da se svet prehitro vrti, da vezi v družbi razpadajo, ko svet poganjata pohlep in zloraba večine, ki ju povzroča bogata in brezobzirna manjšina, ko so medčloveške vezi še kako pomembne, še posebej za mladostnike, ki jim slepila modernega sveta pogosto zmanjšujejo kakovost življenja v odrasli dobi. Od naše mladosti se je življenje mlajših generacij bistveno spremenilo. Stiske, ki jih prinašajo leta odraščanja, pa ostajajo in mnogim našim vnukom, ki jih varljive podobe sodobnega sveta bombardirajo iz vsakega kotička, prinašajo hude stiske in negotovosti.
Vezi z babicami, dedki in vnuki
Zadnjič me je novica o trinajstletni deklici, ki je naredila samomor, hudo pretresla. Kako bo družina preživela to nesrečo? Ali bi jo jaz preživela, sem se vprašala. Pomislila sem na svojih pet vnukov. Ali jih poznam dovolj, bi zaznala njihovo stisko, bi jim znala pomagati? Ali bi znala pomagati svojim hčeram, če bi se jim zgodila ta grozna nesreča?
Strokovnjaki ugotavljajo, da so predznaki grozečega samomora pri mladostnikih hitre spremembe razpoloženja, spremenjeno obnašanje, socialna samoizolacija, depresivno obnašanje, zloraba drog, poskusi samomora. Samomor pri mladostnikih je povezan z duševno boleznijo, ki še ni prepoznana, s težavami, ki jim otrok ni kos (težave z vrstniki, prve ljubezenske izkušnje ...), s težavami v družini, ki jih ne zna in ne more razrešiti.
Onesnažen zrak kriv za mnoge smrti
Zadnje mesece spremljamo hude bitke med okoljevarstveniki in predstavniki kapitala o omejevanju uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina.
Strokovnjaki na različnih koncih sveta opozarjajo, da na svetu letno umre okoli sedem milijonov ljudi zaradi onesnaženega zraka, 4,2 milijona zaradi onesnaženja v okolju, 2,8 milijona pa zaradi onesnaženega zraka v bivalnih prostorih ...
Onesnaženje zraka povzroča bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in raka. Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da so med vzroki smrti zaradi onesnaženega zraka v 58 odstotkih ishemična bolezen srca in možganska kap, v 18 odstotkih kronična obstruktivna pljučna bolezen in v 6 odstotkih pljučni rak. Smrt je končni rezultat bolezni, ki lahko traja zelo dolgo. Znanstveniki ocenjujejo, da je število ljudi, ki trpijo zaradi onesnaženega zraka, mnogo večje.
-
Po nakupih hrane rada hodim zgodaj zjutraj, ko se trgovina odpre. Ob trgovini je majhen bife. Kar nenavadno se mi je zdelo, ko je bil ob strogih ukrepih v času epidemije prostor pred bifejem prazen. Običajno vedno pred njim že zjutraj takoj po sedmi uri poseda nekaj starejših moških. Žulijo svoj kozarček ali skodelico kave in opazujejo vrvež pred trgovino. In vedno znova pomislim: »Da se jim le ljubi! Ali res nimajo česa početi?« Meni se zdi posedanje v gostilni čista izguba časa.
Petinosemdesetletni prijatelj, ki je ostal brez žene, mi večkrat pravi, ko opazuje moje življenje: »Le kako lahko sama živiš! Jaz ne morem biti sam. V času covida sem izgubil še tistih nekaj znancev, s katerimi sem se dnevno dobival ob kavi.« Vsak dan ga vidim, ko jo dopoldne maha proti bifeju. Ko grem mimo, sedi ob mizi sam in žuli svojo kavico.
-
PISMO UPOKOJENE ZDRAVNICE
V družini imamo dva odrasla, odgovorna človeka, starša, ki se nočeta cepiti. Tema tako ali drugače pride na dan ob vsakem družinskem srečanju. Iz rastoče agresivnosti naših dveh proticepilcev je mogoče razbrati, da je pritisk okolja nanju vedno močnejši. Razgovora o nujnosti cepljenja se lotevamo vedno bolj previdno in vedno bolj neradi, da se ne bi sprli.
Da smo cepljeni ovce, ki sledimo tem, ki nas zavajajo, da je moje zdravniško znanje zastarelo, da se morajo necepljeni zdaj bati nas, cepljenih, ker smo kužni, da nam ne prikazujejo pravih podatkov, da umirajo cepljeni, ne necepljeni, in še večje neumnosti, popolnoma sprte z zdravo pametjo, so argumenti, s katerimi nas proticepilci zavračajo.
Miti in resnica o koronavirusu
Ob širitvi vseh mogočih »resnic« o virusu SARS-CoV-2 in smrtonosni bolezni, ki je popolnoma spremenila naše življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izdala priporočila o postopkih, ki nas ščitijo pred okužbo. Mnogi ljudje imajo odpor do cepljenja, ki se je do zdaj izkazalo kot edino učinkovito orožje proti koronavirusni bolezni. Zato jih velja nenehno opozarjati na preproste načine zaščite pred okužbo.
Virusi ne morejo potovati po radijskih valovih/mobilnih omrežjih. Virus je razširjen v mnogih državah, ki nimajo mobilnega omrežja 5G. Širi se kapljično, ko okužen človek kašlja, kiha ali govori. Okužimo se lahko, če se dotikamo okuženih površin in nato svojih oči, ust ali nosu.
Ali ste že slišali za dolgi covid?
Virus, ki povzroča koronavirusno bolezen, vedno bolj kaže svojo pravo podobo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se pri desetih odstotkih obolelih ne glede na težo akutne faze bolezni ta podaljša v t. i. dolgi covid.
Posamično ali skupaj se pojavijo različni neprijetni pojavi: utrujenost, težko dihanje, bolečine v prsih, težave pri govoru, depresija, bolečine v mišicah, vročina in t. i. megla v možganih (brain fog), to je pojav težke koncentracije, izgube spomina in zamegljenega vida. Ti simptomi lahko trajajo do tri, šest, tudi devet mesecev, morda pa tudi dlje, kar bo pokazal šele čas. Rekonvalescenti s takimi simptomi težko delajo in se učijo. Do neke mere pomagajo splošno znana zdravila, kot so zdravila proti vročini in bolečinam, vitaminski napitki, trening spomina, pri hujših pojavih pa obisk pri specialistih.
-
Po preboleli koronavirusni bolezni in sploh po zdravljenju z dihalnim aparatom mnogi bolniki še čutijo posledice – od težkega dihanja (kratka sapa), težav pri pitju in požiranju do motenj spomina in pozornosti ter spreminjanja razpoloženja. S pomočjo rednih vaj težave izginejo po nekaj tednih ali mesecih, zato je zelo pomembno, da postanete spet telesno dejavni.
Če se počutite zelo utrujene in šibke, če se hitro zadihate, kar je normalno po težki bolezni, ali vam je pogosto slabo, se gibajte previdno in počasi. Verjetno imate manj energije kot pred boleznijo in se utrudite že pri najosnovnejših opravilih. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo naslednje:
-
Mnogi bolniki, ki so preboleli hujšo obliko covida-19 in so bili nekaj časa v bolnišnici, imajo določen čas po preboleli bolezni še težave z dihanjem in tudi spremenjen glas ter težave pri hranjenju, pitju in požiranju.
Ker bolniki hitro postanejo zadihani, jim to povzroči tesnobo, ki lahko težave z dihanjem še poslabša. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo, da ostanete mirni in se naučite obvladovati težko dihanje. Opravke začenjajte počasi, tako se bo dihalna stiska zmanjšala. Medtem pa si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:
