Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | feb. '15

ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralka N. T. iz Ljubljane navaja, da je sinu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje že v času študija. Ker sin po zaključku študija leta 2012 ni dobil zaposlitve, mu še kar naprej plačuje prispevke za prostovoljno zavarovanje. Glede na to, da je bil sin na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, je imela možnost, da še naprej plačuje nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima jo, ali je sploh smiselno še naprej plačevati prispevke oziroma kakšne pravice iz pokojninskega zavarovanja bo lahko uveljavil v prihodnosti.

Prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je omogočal izbiro med zavarovanjem za širši oziroma ožji obseg pravic. 1. 1. 2013 je bil uveljavljen nov zakon, ki določa le zavarovanje za širši obseg pravic, zato se je znatno dvignila osnova za plačilo prispevkov za tiste zavarovance, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje. Določena je bila osnova v znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Glede na to, da v zakonu ni bilo določeno prehodno obdobje za postopen dvig osnove, od katere se plačujejo prispevki za omenjeno zavarovanje, je bila spomladi 2013 sprejeta novela zakona, ki je uredila to problematiko za določene kategorije oseb. Ena od teh so osebe, ki so bile do 31. 12. 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje iz naslova nezaposlenosti in vpisane v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Te so imele možnost, da se zavarujejo za ožji obseg pravic in plačujejo prispevke od nižje osnove, ki je v letu 2013 znašala 16 odstotkov, v letu 2014 18 odstotkov, v letu 2015 pa že 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS. Od leta 2015 do leta 2020 se osnova vsako leto zvišuje za sedem odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Bralka za sina plačuje prispevke za zavarovanje za ožji obseg pravic s tem, da se lahko kadar koli odloči za plačevanje prispevkov za zavarovanje za širši obseg pravic. Ker so bili po prejšnjem zakonu zavarovanci lahko zavarovani za ožji obseg, v času veljavnega zakona pa tudi še določene kategorije zavarovancev, zato zakon v prehodni določbi določa pravice zavarovancem, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic. Ti zavarovanci, pri katerih se pretežnost zavarovanja ugotavlja na dan zavarovanega primera, nimajo odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, zagotovljena pa jim je pokojnina najmanj v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Poleg tega nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, razen če gre za slepo osebo ali negibnega zavarovanca. Prav tako nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine.

Odločitev o tem, ali je še smiselno naprej plačevati prispevke za brezposelnega sina, mora bralka sprejeti sama, saj je to odvisno od različnih dejavnikov, poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da se bo pokojninska zakonodaja še spreminjala in s tem se bo spreminjal tudi obseg pravic kot tudi pogoji za pridobitev posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 DRUŽINSKA POKOJNINA OBOJESTRANSKI SIROTI

Bralka A. Z. navaja, da nečakinja prejema družinsko pokojnino po pokojnem očetu. Zanima jo, ali bi se družinska pokojnina povečala, če bi ostala tudi brez mame, katere zdravstveno stanje je slabo.

Veljavni zakon je glede odmere družinske pokojnine obojestranskim sirotam ugodnejši od prejšnjega, saj določa, da se otroku, ki izgubi oba starša, družinska pokojnina odmeri po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 odstotkov osnove za odmero družinske pokojnine. Osnova za odmero družinske pokojnine je pokojnina, do katere je bil uživalec upravičen ob smrti, ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel zavarovanec glede na vzrok smrti. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 odstotkov osnove za odmero družinske pokojnine, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok.

Bralkina nečakinja, ki zdaj uživa družinsko pokojnino, odmerjeno v višini 70 odstotkov osnove za odmero družinske pokojnine, bi v primeru smrti mame uživala družinsko pokojnino v višini 100 odstotkov pokojnine tistega od umrlih staršev, ki je glede na višino najugodnejša.

SVETOVALNI TELEFON

Pokličete jo lahko v četrtek, 12. februarja, med 15.30 in 17.30 na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media