Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | feb. '15

TERJATVE BIVŠE SNAHE

Bralkin sin se je ob ločitvi zavezal, da bo bivši ženi plačal določeni znesek, vendar svoje obveznosti ni izpolnil. Po ločitvi je prišlo do dedovanja po njegovem očetu oziroma bralkinem možu. Sin se je dedovanju po očetu odpovedal v korist matere, naše bralke. Bivša snaha zdaj zahteva, da ji bralka prepusti ta dedni delež, da bi s tem dobila poplačano svojo terjatev. Bralka razmišlja, da bi se težav najrajši rešila tako, da bi dedni delež vrnila.

Že sprejetega dednega deleža ni mogoče vrniti. Ko je bralka prevzela zapuščino po pokojnem možu ter tudi delež, ki ji ga je prepustil sin, je dokončno postala dedinja.

Odnos do bivše snahe pa je bolj pravno kompleksen in ga praviloma ni mogoče rešiti tako, kot predlaga bivša snaha. Bivša snaha ima terjatev le do bralkinega sina, torej ne do nje. Dejstvo, da je sin prepustil svoj dedni delež svoji materi, se šteje za nekakšno darilo. Pri darilih imajo upniki pravico, da jih izpodbijajo, če se z brezplačnim razpolaganjem dolžnika prepreči, da bi bili poplačani njegovi dolgovi. Povedano enostavnejše: če je nekdo nekomu dolžan 100.000 evrov in podari nekomu tretjemu edino stvar večje vrednosti, na primer stanovanje, da bi se izognil plačilu svojega dolga, lahko upnik takšno darilo izpodbija in zahteva, da se dovoli izvršba tudi na to stanovanje, čeprav ni več v lasti dolžnika. Enako je tudi v primeru, ki ga opisuje bralka. Bivša snaha lahko zahteva, da se dovoli izvršba na del zapuščine, ki bi pripadala bralkinemu sinu, če se temu delu ne bi odpovedal v korist matere. To upravičenje uveljavlja bivša snaha s tožbo zoper bralko, predmet zahtevka pa ni prepustitev zapuščine, pač pa le dopustitev izvršbe na ta del zapuščine. V konkretnem primeru bi bilo to videti tako, da bi morala bivša snaha najprej vložiti tožbo zoper nekdanjo taščo in zahtevati, da sodišče odloči, da se dovoli izvršba na dedni delež, ki se mu je sin odpovedal v korist matere (na primer na 1/4 hiše, na 1/4 avta ...). Ko bi sodišče temu zahtevku ugodilo, lahko bivša snaha predlaga izvršbo na to premoženje, kar pomeni, da bi se ti deleži na premoženju prodajali na javni dražbi. Na javni dražbi lahko to kupi kdor koli, bivša snaha pa bi dobila plačano le toliko, kolikor je bilo iztrženo na dražbi. Mora pa imeti bivša snaha še pred dražbo tudi izvršilni naslov, na primer sodbo, sodno poravnavo, izvršljiv notarski zapis, s katerim je nekdanjemu možu naloženo, da mora plačati znesek, ki ga zahteva. Navadna pogodba namreč ne zadostuje.

Pot, da lahko bivša snaha poseže na dedni delež, je tako dokaj zapletena in lahko traja tudi več let. Kot vedno je mogoča tudi sporazumna rešitev, in sicer da vsi skupaj dosežejo dogovor, koliko je odstopljen dedni delež sploh vreden, za koliko bi se ga lahko prodalo na opisan način, ter da se dogovorijo, da bralka plača bivši snahi to vrednost, lahko tudi v obrokih. Smiselno pa je upoštevati, da bo po bralkini smrti prišlo do zelo podobne situacije, saj bo njen sin spet dedič, kar vodi v nov zaplet, če bivša snaha do tedaj še ne bo v celoti poplačana.

SOLASTNINSKA PRAVICA PO DELEŽIH

Bralka je lastnica stanovanja v stanovanjskem bloku, v katerem je bila pred kratkim oblikovana etažna lastnina. S tem pa je tudi solastnica skupnih delov stavbe. Bralko moti, da je agencija, ki je delala etažno delitev, predlagala zemljiški knjigi, da ta vpiše solastninsko pravico na skupnih delih tako, da se navedejo deleži posameznega stanovanja. Navaja primer vpisa in kako meni, da bi moralo biti vpisano.

Pri večstanovanjski stavbi, v kateri so posamezna stanovanja oblikovana kot etažna lastnina, se določijo posamezna stanovanja s številko (identifikatorjem) ter skupni deli. Pri vsakem stanovanju posebej se vpiše lastnika oziroma lastnike z imenom in priimkom, pri skupnih delih pa se vpiše, da so imetniki pravic na skupnih delih vsakokratni lastniki posameznih etažnih delov, namesto imen in priimkov lastnikov stanovanj pa se vpiše identifikatorje stanovanj.

Tisti, ki na primer kupi stanovanje, z lastništvom stanovanja zato avtomatično postane tudi solastnik skupnih delov stavbe, ne da bi bilo treba to posebej pisati v pogodbo ali glede tega predlagati vpis v zemljiško knjigo. Ker je solastnina na skupnih delih stavbe odvisna od velikosti stanovanja v primerjavi z velikostjo vseh stanovanj, je vpis pri skupnih delih navadno narejen tako, da je kot delež, ki pripada vsakokratnemu lastniku posameznega stanovanja, naveden ulomek, ki predstavlja površino tega stanovanja v razmerju do skupne površine vseh stanovanj. Vpis se tako na primer glasi: "vrsta osnovnega položaja: 105 – solastnina na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini, delež: 1163/5000, imetnik: 1. vsakokratni lastnik nepremičnine: posamezni del št. 1 v stavbi št. 1193 k.o. Ajdovščina" in tako naprej za vsako stanovanje posebej, dokler niso vpisani vsi solastniki skupnih delov stavbe.

Svetovalni telefon: 10. in 17. februar med 14. in 16. uro.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media