Učinkovito sporazumevanje
Naročnica je na enem izmed srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave pri sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje, ali pa se spregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je po njenem mnenju narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne, ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.
Pri svojem dolgoletnem delu sem vedno znova presenečena, da so ljudje večinoma prepričani, da se znajo sporazumevati in da so težave običajno na drugi strani. Redkeje se posamezniki vprašajo, ali bi lahko kaj naredili drugače, da bi imeli drugačen rezultat. Sporazumevanje je namreč skoraj vsako medsebojno sodelovanje, kot so pogovor, poučevanje, razlaga, pogajanje … Vsak človek ima svoj zorni kot opazovanja in svoj način obdelave zunanjih informacij. Ker gre pri sodelovanju za različno gledanje na iste stvari, je povratno sporočanje nujno, saj kjer tega ni, potem ni sporazumevanja. Štiri osnovna pravila sporazumevanja so: biti pristen, biti odprt, razmejiti sebe od drugih in vedenje, da so nesoglasja neizbežna. S sogovornico sva spregovorili o asertivnosti, o tem, kako bi lahko izboljšala ali spremenila tiste oblike sporazumevanja, ki so zanjo moteče. Asertivnost namreč ni ne ponižnost ne agresivnost, ampak srednja pot med obema. Od primera do primera sva pogledali, kaj bi lahko naredila drugače. Izhajali sva namreč iz dejstva, da drugih ne moremo spremeniti, lahko spremenimo le svoj način in pristop. V svoj način komuniciranja je uvedla med drugim tudi to, da zna izražati svoje zahteve, čustva in mnenja, vendar ohranja spoštljivost do drugih; da brani svoje pravice, ne da bi pri tem kršila pravice drugih; da se dogovarja za rešitve, ki so sprejemljive za obe strani; da se zna odločno in mirno upreti nesprejemljivim zahtevam drugih. Z vajo se njene veščine izboljšujejo in prav ponosna je nase, da ji uspeva. Pomembno je pa tudi njeno spoznanje, da ni nujno, da se mora z vsemi ljudmi okoli sebe ves čas dobro razumeti, saj jo bodo imeli radi tudi takrat, ko bo rekla ne.
Tudi za bralce ni odveč, če si zapomnijo izrek gestalt terapevta Fritza Pearlsa: »Jaz sem jaz in ti si ti. Jaz počnem svoje in ti svoje. Nisem na svetu zato, da bi živel po tvojih pričakovanjih, in ti ne, da bi živel po mojih. Če se srečava, nama bo lepo, če ne, kaj se pač more!«
