Od začetka do konca
Prepričana sem, da nas je ekonomska kriza doletela tudi zato, ker smo izgubili kompas in se prepustili zgolj in samo materialnemu svetu. Hlastanje po še več dobrinah in denarju nas je zaslepilo. Odveč so mladi, nepotreben strošek so starejši, srednja generacija pa se šibi pod bremeni dela v službi in družini. Izgubili smo zdrav odnos do življenja, katerega del je vedno bila tudi smrt. Danes več kot polovica ljudi pri nas umre v bolnišnici, čeprav si večina želi umreti doma. Sodobna družba je smrt tabuizirala in jo iz domačega okolja skrila v ustanove, prav tako rojstvo. Rojstvo in smrt sta dva naravna pojava v življenju, ki sta se včasih dogajala v domačem okolju.
Nedavne razprave okrog evtanazije so prinesle na dan pomembno temo o umiranju, o kateri se v družbi premalo pogovarjamo. Pater Karel Gržan pravi, da je življenje treba spoštovati od začetka do konca, ne samo takrat, ko nam je dobro. Publicistka in spremljevalka umirajočih Manca Košir pa meni, da človek ne more biti svoboden v duši, če ne sprejme svojega umiranja in če se noče zavedati, da bo umrl. A bolj kot smrti je ljudi strah bolečin, trpljenja in izgube dostojanstva, pa tudi osamljenosti.
In bolj kot o evtanaziji bi se morali pogovarjati o tem, kako poskrbeti za odlično paliativno – blažilno – oskrbo. Danes, ko je medicina zelo napredovala, je več možnosti, da bolečino in stiske ob umiranju ublažimo. Paliativna oskrba je ena izmed osnovnih pacientovih pravic. Nacionalni paliativni sistem v Sloveniji še ne deluje, imamo pa dobre izkušnje prve in do zdaj edine regijske mobilne paliativne enote, ki uspešno deluje na Gorenjskem.
Morda so te teme komu odveč, a vsi, prav vsi pridemo enkrat do konca. Tako kot si želimo živeti polno življenje in deliti dobre trenutke z ljudmi, ki so nam blizu in jih imamo radi, tako bi bili verjetno radi z njimi tudi, ko se bomo poslavljali. Do tedaj pa poskrbimo za polno življenje – bogato z dobrimi odnosi. Materialni svet nas ne more napolniti, ker nima topline, je kot odvisnost, ki ne pozna meja. Pravijo, da se je za polno življenje treba truditi od začetka do konca. Za delanje dobrih stvari pa ni nikoli prepozno.