Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | mar. '15

DEDIŠČINA IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka in njen prvi mož sta se po ločitvi dogovorila, da bo hiša, ki sta jo zgradila v zakonu, njena, po njeni smrti pa naj jo dobi eden izmed njunih skupnih otrok. Bralka se je kasneje drugič poročila. Drugi mož je imel ob poroki že svoje otroke. V hiši, ki sta jo z drugim možem delno obnovila, zdaj živijo bralka in njen drugi mož ter njen sin iz prvega zakona. Bralko zanima, ali je hiša deloma tudi v lasti drugega moža, čeprav je le ona vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, in kako naj uresniči dogovor, ki sta ga imela s prvim možem.

Drugi mož bi lahko pridobil delež na hiši, če je bila obnova tako obsežna, da se je hiša bistveno spremenila, na primer, če je z nadzidavo dobila dodatne prostore. Ti dodatni prostori bi lahko bili solastnina bralke in njenega drugega moža, vsakega do ene polovice, ne glede na to, kdo je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. Manjše obnove, na primer menjava oken, strehe, obnova kopalnice itn., pa spadajo bolj kot ne v redno vzdrževanje. Smiselno je, da se bralka z drugim možem dogovori glede tega ter pri notarju skleneta pogodbo, v kateri bo jasno določeno, ali je solastnik hiše ali ni. S takim dogovorom utegne preprečiti marsikateri kasnejši spor.

Če pa bralka umre pred drugim možem, bodo po njej dedovali njeni otroci in drugi mož. Otrok, za katerega se je s prvim možem dogovorila, da naj deduje hišo, tako ne bo edini dedič. Tudi če bralka naredi oporoko, imajo drugi dediči pravico do nujnega deleža. Dediči se tej pravici lahko vnaprej odpovedo z izjavo, ki jo dajo izključno pri notarju. Če izjave ne dajo, bralka njihove pravice do nujnega deleža ne more izključiti. Drugi dediči se lahko nujnemu dednemu deležu odpovedo tudi po bralkini smrti, vendar se lahko z leti tudi premislijo.

Drugi dediči niso upravičeni do deleža na hiši tudi v primeru, da bi se njihovi nujni dedni deleži lahko pokrili iz drugega premoženja in če bo hkrati tako določeno v oporoki bralke. Nujni dedni delež znaša 1/2 zakonitega dednega deleža; če so na primer dediči dva otroka in mož, bi brez oporoke vsak od njih dobil 1/3 zapuščine, če pa je oporoka, pa znaša nujni dedni delež vsakega 1/6 zapuščine. Da bi bili nujni deleži pokriti, bi torej morala imeti bralka ob svoji smrti poleg hiše še drugo premoženje ali denarna sredstva v vrednosti, večji od vrednosti 1/3 hiše (2 x 1/6), da bi se lahko nujni deleži krili iz drugega, ne iz hiše, ali pa bi morala že pred smrtjo dati drugim dedičem darila v tej vrednosti, da bi bili dedno odpravljeni.

Če bralka umre kasneje kot njen drugi mož, bo ona dedinja po njem skupaj z njegovimi otroki. Pri tem velja enako, kot je opisano zgoraj, s to izjemo, da sta vlogi zamenjani.

 

VRAČANJE VARSTVENEGA DODATKA

Bralka je pred časom prejemala varstveni dodatek, nato se mu je odpovedala. Zanima jo, ali bodo morali otroci vračati sredstva.

Če posameznik prejema socialno pomoč, pa ima ob smrti v lasti premoženje, se dedovanje omeji do višine 2/3 prejete pomoči, kar pomeni, da se iz zapuščine najprej vrne 2/3 varstvenega dodatka, preostalo pa je predmet dedovanja. Varstvenega dodatka tako praviloma na vračajo dediči, pač pa se vrne iz zapuščine (premoženja in denarnih sredstev, ki jih ima prejemnik denarne pomoči v lasti na dan svoje smrti). Navedeno velja za varstvene dodatke, ki so bili izplačani od 1. 1. 2012 naprej, za prej izplačane pa ne.

Če pa nekdo sam povzroči, da nima sredstev za preživljanje, tako da na primer na drugega prenese svoje premoženje z darilno pogodbo, izročilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preživljanju itn., lahko občina ali država izpodbija takšno pogodbo in od prejemnikov premoženja zahteva, da ti vrnejo tisto, kar je dala tej osebi kot prejemniku varstvenega dodatka.

PRODAJA SOLASTNIŠKEGA DELEŽA

Bralka je solastnica nepremičnine, na kateri je zgrajen javni objekt. Rada bi prodala svoj delež, vendar občina vztraja pri tem, da bo vzela le celoto ali pa nič.

Pri nepremičninah je dopustno prodati bodisi celoto bodisi posamezen idealni delež, vendar pa se morata s tem strinjati obe strani (prodajalec in kupec). Če do soglasja ne pride, bi bralka teoretično lahko zahtevala sklenitev pogodbe prek sodišča, vendar odločitev ni gotova, saj občine praviloma ni mogoče prisiliti k nakupu, vprašljivo pa je tudi, ali ni morda občina zemljišča priposestvovala tako, da ga je desetletja uporabljala kot svojo last in temu ni nihče nasprotoval. Ker je v tovrstnih zadevah več negotovih elementov, bi vsekakor predlagal, da se bralka poskuša dogovoriti z občino glede prenosa. Ima pa tudi možnost, da svoj delež brezplačno prenese na občino in se tako vsaj izogne davkom, ki se obetajo v prihodnosti.

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 10. in 17. marca, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media