Hvaležnost
V svetovalnico je prišla naročnica, ki je večinoma nezadovoljna s svojim življenjem. Nič ji ne gre tako, kot bi si želela. Kot pravi, je mož z leti postal dolgočasen in si nimata skoraj več kaj povedati; nima nobene prave prijateljice, saj so se v preteklosti vse izkazale za sebične, kadar je kaj potrebovala, zato je razočarana tudi nad njimi. Hčerka se nikakor ne odloči, da bi imela otroka, in bi tako ona postala stara mama, kar si tudi želi. Naročnica je depresivna, ne vidi nobenega veselja v svojem življenju, niti to se je ne dotakne, da je kljub zrelim letom njeno telesno zdravje na zavidljivi ravni in da v resnici nima ne finančnih in tudi kakšnih drugih večjih težav ne.
Ljudi lahko v grobem delimo na tiste, ki življenje vidijo kot napol poln kozarec in jih imenujemo optimisti, in na druge, ki vidijo vedno napol prazen kozarec in so tako pesimistični večino svojega življenja. Kdor je takšen, bo vedno razmišljal, česa nima, kaj pogreša, kaj mu ne gre, namesto da si se osredotočal na vse tisto, kar ima in nikakor ni samo po sebi umevno. Na primer: ko se zjutraj zbudimo, ni samo po sebi umevno, da ko odpremo oči, vidimo. Bolezen nam lahko čez noč odvzame vid. Nikakor tudi ni samo po sebi logično, da ste obkroženi z ljudmi, ki vas imajo radi. Ali to, da ste zdravi, da lahko greste, kamor vam srce poželi, namesto da bi ležali leta v bolniški postelji. Kaj pa to, da živimo v miru? Vojna se lahko zgodi mimogrede in tisti, ki ste kot otroci spoznali takšno trpljenje, veste, da si tega ne želite več doživeti.
Hvaležnost je pozitivno čustvo, ki nam pomaga, da življenje doživljamo z zadovoljstvom in se dobro počutimo. Pristno hvaležni ljudje so tisti, ki izražajo hvaležnost za najpreprostejše stvari v življenju. Hvaležni ljudje pogosteje doživljajo pozitivna čustva, so vitalnejši in redkeje občutijo stres ali depresijo. To ne pomeni, da se ne zavedajo negativnih vidikov življenja, vendar so pozorni raje na vse dobro, kar se jim dogaja. Živeti je lepo, trpljenje si naredimo sami, še posebej če se ves čas primerjamo s kom drugim. Naročnici sem predlagala, naj med drugim začne pisati dnevnik hvaležnosti: vsak dan pet stvari, za katere je hvaležna. Ne nazadnje tudi sama sebi, saj je najpomembnejši odnos, ki ga imamo v življenju, odnos s samim sabo.
