Zakaj potrebujemo demografski sklad?

mar. '15

Pred dnevi sem gledala oddajo, kjer so se pogovarjali o pokojninah. Spet sem slišala besede, ob katerih me spreleti srh, da mladi v Sloveniji tako ali tako ne bodo dočakali pokojnin, da morajo začeti dajati v (privatne) pokojninske sklade čim prej, da bodo na stara leta imeli kaj za življenje. Kako lahkotno to izrekajo mladi, ki si starosti in njenih težav sploh ne morejo predstavljati! In kako hitro nasedajo tistim, ki hočejo kovati dobičke iz njihovih vplačil. Med strokovnjaki, ki so sedeli v krogu, je bil le eden, ki je dejal: »Za vsem tem govorjenjem o tem, da ne bo pokojnin, tičijo določeni interesi.« Žal mi je bilo, ker svoje misli ni razvijal naprej. Bojim se, da smo bili na njegove besede pozorni le tisti, ki vemo, kaj pomeni na stara leta reden dohodek, za katerega jamči država.

Bismarckov sistem vplačil prihajajočih generacij za trenutno generacijo upokojencev je celo stoletje zadovoljeval potrebe mnogih generacij upokojencev. Če pokojninske blagajne v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji ne bi načrtno siromašili, bi bila še vedno vzdržna in bi mnogo lažje razvijali nove ideje, kako jo polniti. Ob zmanjševanju števila zaposlenih in podaljšanju življenja upokojenih bo treba najti nove vire za polnjenje pokojninske blagajne. Seveda je pokojninska blagajna tudi neke vrste zavarovalnica, za katere izplačila jamči država, kar pomeni, da izplačila zagotovi iz državnega proračuna, če blagajni primanjkuje sredstev. Kako varno je vlagati sredstva dolga leta v privatne zavarovalnice, so nam pokazali Američani.

Vprašanje je, kaj je racionalnejše, dajati denar v privatne zavarovalnice, kjer ga veliko odteka v nenasitne žepe vodstvenih kadrov in njihovih prijateljev, ali pa najti nove vire sredstev, s katerimi bomo polnili državno pokojninsko blagajno, kjer ni privatnih interesov in kjer se ne odvajajo dobički, ampak se vsa sredstva porabijo za vse generacije upokojencev.

Natančno to prinaša demografski sklad – nova sredstva v pokojninsko blagajno. Seveda bomo sredstva morali prispevati mi, prebivalci Slovenije. Kako se porabljajo sredstva v največjem slovenskem mošnjičku, ki ga polnimo vsi, okoli njega pa se drenja veliko pijavk, bomo odločali prebivalci, če bomo znali in hoteli delati s poslanci državnega zbora. Delitev teh sredstev je stvar prioritet, ki si jih postavljajo tisti, ki vodijo našo državo, potrjuje pa državni zbor. Če zaradi nič drugega, moramo demografski sklad ustanoviti, da bomo del skupnih sredstev obvarovali pred pijavkami. Če bomo to seveda znali. Žal je del politike vseh vlad v sodobni Sloveniji načrtno razslojevanje prebivalstva. Vsem tistim, ki pripovedujejo mladim, da ne bodo dočakali pokojnin, in jim skušajo izvabiti denar v privatne zavarovalnice, je malo mar za najmanj tretjino prebivalcev Slovenije, ki živijo iz rok v usta in ne morejo nič prihraniti za stara leta. Načrtno že zdaj ustvarjajo berače med prihodnjimi upokojenci.

Te dni se naši strokovnjaki intenzivno trudijo prisiliti Vlado RS, da bi se držala sprejete zakonodaje in do konca leta ustanovila demografski sklad. Na sprejem pri gospe ministrici, odgovorni za pripravo ustreznih dokumentov, čakamo že dva meseca. Niti toliko se ni potrudila, da bi nam na pismo naših strokovnjakov, ki opozarjajo na rok za pripravo zakona, odgovorila. K. Erjavcu pripovedujemo o skladu na vsakem sestanku. Pritiskamo na poslanske skupine, skušamo pridobiti sodelovanje sindikatov …

Mateja Kožuh Novak 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media