Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRAVA LJUBEZEN
Z naročnico, ki prihaja k meni že nekaj časa, sva se pogovarjali o težavi, ki jo obremenjuje. Bila je samohranilka, mož ji je zgodaj umrl, sama je vzgojila sina in hčer. Omogočila jima je šolanje, oba sta doštudirala, po svojem prepričanju jima je dajala veliko ljubezni. Ko sta otroka odrasla in se osamosvojila, so se začeli drugačni odnosi. Sin je niti za praznike ne pokliče, hčerka pa je prepričana, da ji je mama dolžna varovati vnuke, dnevno kuhati zanje in tudi posojati denar. Če se upre, hčerka povzdigne glas, včasih celo zamahne z roko. Sogovornica je razočarana nad odnosom svojih otrok, celo vnuki so se navzeli podcenjujočega obnašanja. Sprašuje se, kaj je naredila narobe.
Beseda ljubezen je zelo posplošena, v njenem imenu je bilo narejenega že veliko dobrega, vendar tudi hudega. Kaj sploh pomeni, da ljubimo svoje partnerje ali otroke? Kako se ljubezen izkazuje? Tako da človek ves čas daje, je na razpolago kadar koli svojim bližnjim, ne glede na to, kakšne so njegove potrebe v tistem trenutku? Kaj pridobivamo s tem, ko ne postavljamo mej svojim bližnjim že v zgodnjem obdobju, ko je partnerski odnos še svež ali ko otroci odraščajo? Zakaj dopuščamo, da imenujemo »ljubezen« vsak odnos, ki je za nas pomemben, ne glede na kakovost tega odnosa? Nas je strah, da nas drugi ne bodo imeli radi? Kolegica, ki je delovna terapevtka v enem izmed domov za upokojence, je rekla, da otroci skrbijo za tiste starše, ki so jim v življenju postavljali omejitve, bili strogi, niso razdelili vsega svojega premoženja še za časa življenja, ker hočejo tudi sami kakovostno preživeti čas, ki jim je še namenjen. Nikoli ali zelo redko, pa še takrat z odporom, pa prihajajo otroci tistih, ki so se v odnosu do svojih dragih prekomerno razdajali.
Ameriški psihoterapevt S. Peck pravi: »Ljubezen ni samo preprosto dajanje; je preudarjeno dajanje, a tudi preudarno odklanjanje. Je preudarno hvaljenje, a tudi preudarno grajanje. Je preudarno prepiranje, spoprijemanje, soočanje, potiskanje in potegovanje za kaj, poleg tega pa je tudi tolažba. Beseda »preudaren« pomeni, da preudarek zahteva več kot samo nagon; zahteva premišljeno in včasih boleče odklanjanje.« Samo tako bodo naši otroci odrasli v odgovorne in zrele ljudi, ki bodo razumeli, da jim starši včasih nečesa niso dali zato, ker jih imajo radi. Česa moja sogovornica ne dobi od svojih otrok? Spoštovanja.
Kar pomeni, da boste ljubljeni takrat, ko boste človek, vreden ljubezni. Ko boste poskrbeli za najpomembnejši odnos v svojem življenju – odnos do samega sebe. In za to ni nikoli prepozno.
