Njena ljubezen je gledališče
Stanka Breznik
»Že kot otrok sem imela velik smisel za igro, mama mi je rada rekla, da sem prava igralka, seveda ko je bilo treba kaj doseči,« pove o svojih igralskih začetkih Stanka Breznik, knjižničarka in učiteljica slovenskega jezika, po upokojitvi amaterska režiserka iz Selnice ob Dravi.
Meni, da je svoj dar dobila od očeta, ki je bil umetniška duša. »In tako smo se otroci na mojo pobudo večkrat igrali gledališče na domačem igrišču, starši pa so nas morali priti gledat. A moja strast do igre in gledališča se je razvila šele v službi – z režijo na OŠ Tabor II, danes OŠ Leona Štuklja Maribor,« se spominja svojih prvih pravih korakov v svet gledališke umetnosti.
To je bilo srečen čas, začele so se uresničevati njene želje živeti gledališče in z igro izraziti sebe, to pa omogočiti tudi učencem. Pa ni ostalo le pri tem. Ko je na njeno pobudo na šolskem odru pred 18 leti zaživelo otroško srečanje gledaliških skupin Z odra na oder, je prevzela njegovo vodenje in tudi v tej vlogi uživala. »Oder je z leti rasel, najprej smo se na njem srečevale le mariborske šole, kasneje pa se je v povezavi z Unescovim projektom Dobre vesti iz OŠ Ledina v Ljubljani razširil v šole iz vse Slovenije in šolo z Madžarskega.« A ob upokojitvi se je bilo treba od tega odra posloviti. Ni ji bilo lahko, je pa zelo vesela, da se še naprej razvija in krepi.
S komedijami med ljudi
Po upokojitvi leta 2010 je svoje veselje do gledališča začela močneje uresničevati v domačem kulturnem društvu Pavza, kjer je vzela v roke taktirko režiserke. Pravi, da je to njeno režisersko življenje naporno, a hkrati lepo. Vse predstave so komedije, saj želijo svoje gledalce zabavati in jih razvedriti. »Smeha in veselega razpoloženja pa so polne že naše vaje, anekdot pa tudi ne manjka,« se nasmeji. Anekdote si zapisuje, če bodo kdaj izšle v knjižni obliki, se jim bomo nekoč od srca nasmejali tudi bralci.
Igralsko ekipo je bilo treba šele ustvariti, zato so vabili k sodelovanju someščane Selnice. »Vsi, ki so se nam pridružili, so zagnani in imenitni igralci, dva med njimi pa sta prejela tudi priznanje JSKD za najboljšo stransko vlogo,« ponosno pove. Včasih dvorana v Domu Antona Slomška, ki sprejme 150 gledalcev, kar poka po šivih, ljudje sprašujejo, kdaj bodo spet kaj zaigrali. Trenutno igrajo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega Marka Kurata.
A že vzgajajo nove mlade kadre, poleg njene skupine je tu tudi mlajša skupina igralcev Navihanci, ki jo vodi mlajša režiserka. »Odlično delajo, pri pripravi novih postavitev pa se izmenjujemo. Bilo bi preveč igrati staro igro in hkrati pripravljati novo,« pove Stanka. »A je nujno, če naj si zagotovimo sredstva iz občinskega proračuna. Tako eno leto pripravijo premiero oni, drugo pa mi, in vse se lepo izide.« Na srečo je v kraju in na občini odličen posluh za to dejavnost.
Ne le v domačem kraju, tudi v drugih krajih po Sloveniji njihove predstave nasmejijo gledalce. Gre za neke vrste izmenjavo gledaliških predstav med različnimi amaterskimi gledališkimi skupinami, oni igrajo brezplačno drugod, druge skupine pa brezplačno v njihovem kraju. Tako se izmenja energija, izmenjajo se izkušnje, predstavijo se lahko tudi v drugih okoljih in doživijo tudi drugo publiko.
Vendar Stanka Breznik ni le režiserka, saj je bila dva mandata tudi predsednica Kulturnega društva Pavza, ki šteje več kot sto članov, v njem pa poleg gledališke in drugih skupin deluje tudi pevski zbor. Zato resno razmišlja, da bi na oder postavili tudi muzikal. To bi bila lepa popestritev in nadgradnja njihovega dela. »Velja se preizkusiti tudi v novih rečeh,« pravi Stanka in videti je globoko prepričana, da je to tudi mogoče ustvariti. Ob tolikšnem številu članov kulturnega društva in ob vsej njeni vztrajnosti jim to gotovo nekega dne tudi uspe. A tega bodo igrali že v novem kulturnem domu v Selnici, ki bo svojo otvoritev dočakal 15. maja letos.
Njena družina so dragoceni gledalci, ki jo pri njenem delu podpirajo. »Po mojih stopinjah bi znal iti najstarejši vnuk, drugošolec Jakob, ki lepo poje in riše, tudi nastopa rad,« pove z navdušenjem, ki obeta še veliko lepih ur tako na selniškem odru kot tudi doma.
