Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA
Bralec bo po informativnem izračunu Zpiza konec leta 2018 izpolnil pogoje za upokojitev. Pred upokojitvijo namerava za kako leto ali dve še na zavod za zaposlovanje, saj ni še nikoli koristil pravic iz tega naslova. Zanima ga, ali je potrebna kaka odpoved oz. na kaj mora biti pozoren, da ne ostane brez pravic.
Pridobitev pravice do denarnega nadomestila ni sama po sebi umevna, kot marsikdaj zmotno menijo mnogi zavarovanci, ki pri tem običajno izhajajo iz predpostavke, da so dolga leta plačevali prispevke tudi za primer brezposelnosti, zato naj bi bili upravičeni nekaj iz tega naslova dobiti tudi nazaj.
Osnovno izhodišče za priznanje pravice do denarnega nadomestila je v tem, da ne sme biti podana volja ali krivda zavarovanca za nastanek brezposelnosti, ampak mora biti razlog na strani delodajalca. Seveda pa mora biti za priznanje te pravice podana tudi zadostna gostota zavarovanja. Tako npr. delavec lahko uveljavi zadevno pravico, če mu delodajalec poda odpoved zaradi poslovnega razloga, ko torej ne obstaja več potreba po opravljanju delavčevega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Podobne pravne posledice izhajajo, če delodajalec poda odpoved zaradi razloga nesposobnosti, ko delavec, čeprav se trudi po svojih najboljših močeh, ne dosega več pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom ali podzakonskimi predpisi. Enako velja načeloma tudi v primeru odpovedi delodajalca, ko ne zmore realizirati invalidske odločbe, ki delavcu priznava pravico do razporeditve na drugo delovno mesto, delodajalec pa takega delovnega mesta nima.
Če delodajalec poda delavcu redno odpoved zaradi krivdnega razloga ali celo izredno odpoved zaradi hudih kršitev zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi, je torej nedvoumno podana delavčeva krivda, da je nastopila brezposelnost, zato mu posledično seveda ne pripadajo nikakršne pravice na zavodu. Podobno velja tudi v primeru, če sam poda odpoved ali privoli v sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Če delavec poda izredno odpoved zaradi hudih kršitev delodajalca, se smiselno upoštevajo določbe, kot da gre za odpoved zaradi poslovnega razloga.
To je le nekaj najpogostejših primerov, zato naj se bralec še dodatno pozanima pri strokovnjakih bodisi na zavodu ali pa pri stanovski organizaciji, ki ji pripada, kakšne »pasti« ga lahko čakajo, da ne bi nazadnje ostal celo »praznih rok«.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v sredo, 10. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
