Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Bralka je pred leti skupaj z otroki podedovala premoženje. Vsak je dobil svoj delež, nato pa je bralka s sinom sklenila pogodbo, v kateri je določeno, da v zameno za dosmrtno preživljanje sin dobi prav ta delež. Sin se je zdaj odselil in za bralko ne more skrbeti. Bralko zanima, ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavita in kaj to pomeni za dedovanje v prihodnje. Prav tako jo zanima tudi, ali se morajo preostali dediči (otroci) strinjati z razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je dopustno kadar koli sporazumno razvezati. S takšno razvezo se morata strinjati oba, preživljanec in preživljavec, soglasje preostalih dedičev pa ni potrebno. Gre namreč za pogodbo, ki veže le tisti osebi, ki sta jo sklenili, zato ti dve osebi tudi edini odločata o tem, ali bo pogodba veljala ali ne, četudi bi morebiti zaradi razveze pogodbe breme preživljanja obremenilo tudi otroke, ki so na podlagi zakona dolžni skrbeti za starše, če ti nimajo sredstev za preživljanje.
Če sporazumna razveza ni mogoča, lahko vsaka od pogodbenih strank, torej bralka ali njen sin, predlagata razvezo pogodbe pod pogojem, da druga stran ne izpolnjuje svojih obveznosti. Bralka lahko predlaga sodno razvezo pogodbe, ker sin ne more več izpolnjevati svojih obveznosti. Sin razveze pogodbe ne more predlagati, ker na strani bralke ni razlogov za to. Svoj del obveznosti je namreč že izpolnila s tem, ko je sinu prepustila del zapuščine, ki ji je pripadal.
V primeru razveze pogodbe o preživljanju je preživljavec rešen bremena preživljanja, preživljanec pa je dobil nazaj v prosto razpolaganje stvari, ki jih je dal v zameno za preživljanje. V našem primeru to pomeni, da lahko bralka s stvarmi prosto razpolaga, se pravi, da jih lahko proda, zastavi ali pa z oporoko nameni komur koli želi.
POKVARJEN APARAT
Bralka je kupila gospodinjski aparat, ki ne dela. Dvakrat ga je že odnesla na servis, vendar po vsakem popravilu dela le krajši čas, nato pa se spet pokvari. Na servisu ga ne želijo zamenjati, prodajalec pa tudi noče vzeti aparata nazaj in ji vrniti kupnine. Bralka bi aparat najraje vrnila, ker se z njim noče več ukvarjati.
Po Zakonu o varstvu potrošnikov prodajalec odgovarja za stvarne napake stvari. Če je stvar tako imenovano tehnično blago, mora poleg tega kupcu dati tudi garancijski list. Potrošnik, ki kupuje stvar za svojo zasebno uporabo, ima pravico, da v primeru napake zahteva: popravilo na podlagi garancijskega lista, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, zamenjavo blaga z napako z novim brezhibnim blagom ali pa da mu prodajalec vrne plačan znesek. Bralka lahko izbira, kaj od prej naštetega bo zahtevala. Omejena je le z roki, ker je določeno, da mora o napaki obvestiti prodajalca v dveh mesecih od dneva, ko je bila napaka odkrita, in da od dneva prodaje do dneva odkritja napake ni minilo že več kot dve leti.
Če se bo bralka odločila zahtevati vračilo kupnine, ni dolžna sprejeti dobropisa, pač pa lahko zahteva, da ji kupnino dejansko vrnejo (na primer nakažejo na njen bančni račun). Dobropis namreč pomeni le to, da lahko kupec v isti prodajalni kupi druge izdelke, ne pomeni pa vračila kupnine. Dobropis je zato dopusten le v primeru, da se kupec s tem strinja, sicer pa ne.
Pri uveljavljanju zahteve za popravilo iz naslova garancije, ki je v primeru, ki ga opisuje bralka, druga možnost, pa ni treba dokazovati, kdaj je bila napaka odkrita, pač pa je dovolj že, da je stvar prinesena v popravilo v okviru garancijskega roka. Razlika med odgovornostjo prodajalca in garancijo je tudi v tem, da se včasih zgodi, da prodajalca na dan, ko nastane napaka, ni več (gre na primer v stečaj), tako da zahtevkov zoper prodajalca ni več mogoče uveljavljati, to pa ne vpliva na odgovornost iz naslova garancije, saj za garancijo odgovarja tudi proizvajalec. Najkrajši obvezni garancijski rok je 1 leto, vendar lahko proizvajalec določi tudi daljšega. Pri tem velja biti pozoren predvsem na dejstvo, da ima lahko enak izdelek pri različnih prodajalcih različne garancijske roke, kar se še posebej rado pokaže pri nakupu prek spleta.
Dodatni pogoj za uveljavljanje kakršnega koli upravičenja pa je, da gre za napako, ki izvira iz izdelka. Kupec namreč ne more zahtevati ničesar, če je do napake prišlo zaradi njegovega napačnega ravnanja ali malomarnosti, kot tudi ne, če napako povzroči druga oseba ali višja sila (na primer udar strele).
