Srečna v zeliščnem svetu
Ime Mirjam Grilc je dobro znano med ljubitelji zdravilnih čajev. Ta zeliščarica s Šenturške Gore namreč že vrsto let zalaga naše tržnice in trgovinice z zdravo hrano z nabranimi čaji, ki lajšajo to ali ono težavo. Na posestvu najdete do 60 različnih zeliščnih vrst, iz katerih Mirjam potem dela tudi kreme in zdravilne izvlečke. Pozimi najde čas za pisanje knjig in zeliščnih koledarjev.
Od pomladi, ko začnete urejati okolico, in do poletja, ko se nastavljate toplim sončnim žarkom, Mirjam teka po pobočjih Krvavca in nabira liste, cvetove, korenine. Da bi potem te zdravilne zeli sušila, jih predelala in ustekleničila za vaše zdravje. Daleč stran od glavnih cest, po brezpotju planinskih travnikov. Mirjam je otroštvo sicer preživljala v prestolnici, vendar v Rožni dolini, zato je bila pravzaprav ves čas v stiku z naravo. Za zdravilne rože se zanima že od prvih let življenja. Na Šenturško Goro pa se je družina – mimogrede, poročena je z nekdanjim smučarjem Gregorjem Grilcem, s katerim imata sina in hčer – preselila pred 15 leti. Najprej so imeli majhen vrt, potem pa so ga večali, vsako pomlad so ga malo razširili na druge travnike. Gregor je poskrbel za zasnovo vrta, obdelavo zemlje, okopavanje, kultiviranje, težje presajanje starih rastlin in tako z ženo deli delo na ekološki kmetiji. Po ograjenem posestvu se sprehajajo damjaki in košute, ki so zanimivi za obiskovalce ter koristni za podrast in strma pobočja.
Zeliščna princesa
Kadar ima Mirjam čas, obišče Švico ali Avstrijo, ki sta v botaničnem in zeliščnem smislu pravi raj. »A pri njih travniki, pobočja in vrhovi niso izropani, saj imajo ljudje tudi drugačen odnos do rožic,« pove. Žalostno prizna, da se je pri nas zeliščarstvo malo izrodilo. Po njenem mora zeliščar imeti rad dve stvari: rože in ljudi. Mora jih začutiti. Brez tega je to le posel kot vsak drug. Zeliščarstvo nikoli v zgodovini ni bilo dobičkonosna panoga. Menda je potrebna skromnost, da rože delujejo. »V Sloveniji je nekaj večjih pridelovalcev zelišč in veliko priložnostnih nabiralcev. Na prodajnih policah najdemo vsemogoče. Izdelek pomaga, če je kakovosten in ni zmešan s kakšnimi čudnimi izvlečki,« pojasni. In razočarano doda, da vse bolj opaža, kako nekateri z vrečami hodijo v hribe po zdravila, ki jih je dala narava. Po njenem slovenski zeliščarji tudi niso tako povezani, kot pravijo, da bi radi bili. Ob tem pa pogosto pozabijo povedati, kako zelišča uporabljati in kdaj so lahko celo nevarna.
Mirjam verjame naravi in narava ji vrača. Svojo srečo je našla v sajenju, gojenju, iskanju in nabiranju zelišč, za katere pravi, da so prastara zdravila, na katere smo dandanes kar malo pozabili. Včasih pa je vsaka hiša imela osnovna zelišča. Namesto tega imamo domačo lekarno zdravil za glavobole. Med kratkim obiskom sem dobila občutek, da zna pogledati in videti, kaj se skriva za maskami ljudi. Zato je tudi sama zelo iskrena. In zna svetovati, kaj storiti, da bi bilo bolje. Po njeno znanje in izkušnje pridejo občasno člani kakšnih društev ali ljubitelji dišečih posušenih stebelc, ki dajejo človeku oporo v času težav.
»Pri zeliščnih čajih je dobro vedeti, kdaj kaj uporabljate, da pri tem ne pretiravate. Če sami nabirate zelišča, jih morate dobro poznati, da ne bi po nesreči utrgali kaj škodljivega,« pove sogovornica, ki je z bralci prijazno delila dva koristna recepta.
Čaj za moške
Kombinacija vrbovca, zlate rozge, breze, koprive, preslice, monarde in ovsa je zmagovalna mešanica za starejše moške. Pomaga namreč pri zgodnjih težavah s prostato in zmanjša težave, ki bolezen spremljajo. Pijemo 2 do 3 dnevno eno skodelico čaja pred jedjo. Kura naj traja do tri tedne, potem uživanje čaja prekinemo, naredimo pavzo in zopet kuro ponovimo.
Kutinovi bomboni
650 g kutin dobro obrišemo z krpo in ščetkamo pod tekočo vodo. Razrežemo jih na štiri dele in jih kuhamo približno 30 minut v malo vode. Vodo odlijemo in sadeže pretlačimo skozi sito, tako da dobimo gosto čežano. Na zmernem ognju počasi raztopimo ¼ kg sladkorja, ki se ne sme zažgati ali porjaveti. Gosto čežano stresemo k sladkorju dodamo 200 g medu, naribano lupino ene limone in ščepec cimeta. Kuhamo še 30 minut ali več, da dobimo gosto rjavo maso. Maso stresemo na peki papir in enakomerno a na tanko razmažemo. Pekač damo v sušilec ali pečico, ki je segreta na 50 stopinj in sušimo 3 ure ali več, nato ohladimo. Ko maso lahko ločimo od peki papirja, jo narežemo na majhne ploščice in pustimo pokrito še kakšen dan na zraku v bližini toplote. Po želji jih povaljamo v sladkorju.
