Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | sep. '15

PRIPOSESTVOVANJE STANOVANJA

Bralka je podedovala stanovanje, v katerem ni nikoli živela, pač pa v njem že skoraj petnajst let živi nečak. Ta ne plačuje najemnine, zadnje čase pa tudi stroškov ne plačuje več redno, zato ga je bralka opomnila, da se bo moral izseliti. Nečak pa pravi, da je stanovanje tako ali tako njegovo, ker ga je priposestvoval.

Nečak ni priposestvoval stanovanja. Lastninska pravica na nepremičnini se priposestvuje, če oseba dobroverno in zakonito izvaja posest deset let.

Nečak bi lahko priposestvoval stanovanje v desetih letih, če bi bil dobroveren in če bi imel zakoniti naslov. Med zakonite naslove štejejo na primer kupoprodajno ali darilno pogodbo, ki imata določene pomanjkljivosti, in podobno. Dobra vera je podana le tedaj, ko nekdo misli, da je nekaj njegovo, pa se kasneje izkaže, da to ni tako. Nečak pa dobro ve, da stanovanje ni njegovo, saj je na položnicah za vodo, elektriko itn. napisano ime bralke kot lastnice stanovanja.

Ker nečak živi v stanovanju brez pravnega naslova, nima namreč niti najemne pogodbe niti druge pogodbe, ki bi mu dajala pravico uporabe stanovanja, gre za tako imenovani prekarij, to je pravico uporabe tuje stvari do preklica. Bralka lahko vsak čas obvesti nečaka, da mu ne dovoli več bivanja v stanovanju, in mu da rok, da se izseli. Če tega ne bo storil, ima bralka možnost, da zoper nečaka vloži tožbo in zahteva, da mu sodišče naloži, da se mora izseliti iz stanovanja, dodatno pa lahko od dneva, ko mu pošlje zahtevo za izselitev, zahteva tudi, da ji plača uporabnino. Ta je običajno enaka tržni najemnini, se pravi najemnini, ki bi jo bralka dobila, če bi stanovanje oddajala v najem.

Bralka pa ne sme sama zamenjati ključavnic stanovanja in tako nečaku preprečiti uporabo stanovanja. Morebitna menjava ključavnic brez sodnega naloga bi bila namreč poseg v posest, ki jo ima nečak na stanovanju. Čeprav nečak stanovanje uživa brezplačno in brez pogodbe, to bralki ne daje pravice, da bi ravnala samovoljno, pač pa ji daje pravico, da se obrne na sodišče. Če se nečak ne bo izselil niti na podlagi sodnega naloga, bo lahko bralka zahtevala prisilno izvršitev, kar pomeni, da bo pooblaščeni izvršitelj na podlagi sklepa sodišča odstranil nečaka in njegove stvari iz stanovanja, zamenjal ključavnice ter ključe izročil bralki.

POROŠTVO JE VELIKA OBVEZNOST

Bralka je svojemu sinu dala poroštvo, ko je jemal kredit za novoustanovljeno podjetje. Sinu posli niso tekli dobro, in banka je zahtevala vračilo najprej od podjetja, nato od sina in zdaj od bralke. Bralka se boji, da ji bodo prodali hišo, v kateri živi, saj ima le to in pa pokojnino.

Bralka je, ko je podpisala poroštvo za sina oziroma njegovo podjetje, prevzela veliko obveznost. Poroštvo namreč pomeni, da za obveznost odgovarja z vsem svojim premoženjem in vsemi svojimi prihodki. Poroštva zdaj ne more preklicati, prav tako ne more banki narekovati, kaj sme in česa ne sme predlagati kot sredstvo izvršbe. Banka ima namreč tako kot vsak upnik možnost, da sama izbira, katero sredstvo izvršbe bo uporabila: ali bo predlagala, da ji rubijo pokojnino, prodajo hišo ali kaj tretjega ali pa vse skupaj.

Če bo prišlo do prodaje hiše, bo ta prodana na javni dražbi. Izklicna cena je cena, ki jo oceni izvedenec in nato določi sodišče. Na dražbi je lahko hiša prodana za to ceno ali višjo ceno. Če prva dražba ni uspešna, pa lahko sodišče novo dražbo začne tudi pod ocenjeno vrednostjo nepremičnine.

PRAVICA DO DEDOVANJA

Bralka ima dva otroka, starejši se je zgodaj odselil od doma in z njim nima nobenih stikov. Bralka meni, da starejši sin nima pravice do dedovanja, saj ne skrbi zanjo, celo zmeni se ne zanjo in odklanja vse stike. Zato bi rada, da vse dobi mlajši sin.

Otroci dedujejo po svojih starših, četudi nimajo stikov z njimi ali stike odklanjajo. Čeprav bralki to verjetno ni prijetno, pa to ni razlog za dedno nevrednost ali kakšen drug razlog, da starejši sin ne bi dedoval po njej.

Bralka lahko v oporoki vse zapiše mlajšemu sinu, vendar pa bo imel starejši sin kljub temu možnost, da uveljavlja nujni delež na zapuščinski obravnavi. Nujni delež znaša 1/2 zakonitega dednega deleža, kar v konkretnem primeru pomeni 1/4 zapuščine, ki bo po bralki. Po bralki bi namreč dedovala le dva sinova, kar pomeni, da bi, če ne bo napisala oporoke, vsak dedoval 1/2 njene zapuščine. Temu deležu rečemo zakoniti dedni delež.