Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
OBVEZNO ZAVAROVANJE NA PODLAGI DRUGEGA PRAVNEGA RAZMERJA
Bralec A. K. iz Logatca je solastnik in prokurist manjšega podjetja, vendar do zdaj ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj je to delo opravljal za mesečno plačilo, ki ni dosegalo zneska minimalne plače. Zdaj je dobil informacijo, da veljaven zakon ureja to področje drugače.
Veljaven zakon bistveno drugače ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo določeno delo. Po prejšnjem zakonu za osebe, ki so na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja prejele plačilo, manjše od zneska minimalne plače, ni veljala obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj pa obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, tako da se ta določba ni začela uporabljati že z veljavnostjo zakona, temveč je bila njena uporaba odložena za eno leto, na 1. 1. 2014. Po tej določbi se oseba obvezno zavaruje, če ni vključena v obvezno zavarovanje po nobeni določbi zakona, ki določa podlage za njeno vključitev. Obvezno se torej zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, razen če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Osnova za plačilo prispevkov je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. Najnižja osnova za plačilo prispevkov ni določena, obdobje zavarovanja pa je ugotovljeno šele po poteku koledarskega leta, v katerem je bilo izvedeno plačilo prejemka.
Bralcu, ki na nobeni pravni podlagi ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede na status lastnika in prokurista podjetja, bo za leto 2014 po uradni dolžnosti naknadno ugotovljeno obdobje zavarovanja, upoštevaje prejete podatke o osnovah in plačanih prispevkih iz davčne evidence. Zavod na podlagi prejetih podatkov za preteklo leto ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki. Za leto 2014, glede na prehodno določbo zakona, ki določa najnižjo predpisano osnovo za en mesec zavarovanja, se bo bralcu priznalo po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52 odstotkov povprečne plače iz leta 2014, vendar lahko trajanje zavarovanja na tej podlagi traja največ 12 mesecev. Če bo zavod v njegovem primeru ugotovil, da skupni letni znesek prejemkov ne bo dosegel 52 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta 2014, bo ugotovil trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu. Osnova za plačilo prispevkov se bo vsako leto postopoma zviševala za dve odstotni točki, vse dokler ne bo dosegla 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katerega bo opravljen izračun ugotavljanja zavarovalne dobe.
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralka A. L. iz Radovljice sprašuje, ali je njena mama upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo, ker je pokojnino pridobila že pred letom 1991 v Črni gori. Glede na to, da je slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, prejema od zavoda nekakšen dodatek v višini 80 evrov. Njeno zdravstveno stanje je zelo slabo, tako da morajo zanjo skrbeti 24 ur na dan.
Bralkina mama je uživalka dodatka k pokojnini, ki jo je uveljavila v eni od republik nekdanjega SFRJ-ja, v skladu z Zakonom o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanjega SFRJ-ja. Ta določa, da ima upravičenec, ki je pridobil pravico do pokojnine v kateri od drugih držav na območju nekdanjega SFRJ-ja, ki poleg pokojnine ne izplačuje dodatka za pomoč in postrežbo tistim, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pod pogoji in v višini, kot je določena za uživalce pokojnin, ki so bile uveljavljene pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Glede na to pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi tudi uživalec dodatka k pokojnini, če tudi ni uživalec pokojnine, uveljavljene pri slovenskem nosilcu zavarovanja, pod pogojem, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za priznanje te pravice.
Kot najtežje prizadeti upravičenci se po kriterijih ministrstva za zdravstvo štejejo osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege. Izvedensko mnenje o tem, ali spada v krog oseb, ki so upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete osebe, bo na podlagi vloženega zahtevka podala invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. Če bo v izvedenskem mnenju ugotovljeno, da je uživalki dodatka potreben dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete, ji bo ta odmerjen v višini 76 odstotkov najnižje pokojninske osnove, in sicer največ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, čeprav bi bila potreba po tej pomoči ugotovljena že pred datumom vložitve zahteve.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete jo lahko v četrtek, 17. septembra, med 15.30 in 17.30 na tel. št.: 01 530 78 53.
